Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je tožena stranka pod točko 1 izreka odpravila sklep DURS z dne 10. 9. 2013. Ker je bil navedeni sklep odpravljen, tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zoper njega, ker s tem ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. V 2. točki izreka pa je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper sklep DURS o ustavitvi dokončne izvršbe. Glede na to, da je bila izvršba ustavljena, tudi glede tožbe zoper sklep z dne 19. 8. 2013 tožnik ne izpolnjuje procesne predpostavke - izkazanega pravnega interesa - za morebitno obravnavanje tožbe.
prodaja kmetijskih zemljišč - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet - edina ali glavna kmetijska dejavnost
Glede opravljanja kmetijske dejavnosti ZKZ določa dve možnosti. Tako se lahko kmetijska dejavnost opravlja kot edina dejavnost posameznika ali kot glavna dejavnost. V obeh primerih pa je za navedeno opredelitev relevantna višina sredstev, pridobljenih iz te dejavnosti. Kolikor ta sredstva pomenijo posamezni osebi poglavitni vir za preživljanje, se šteje, da kmetijska dejavnost predstavlja glavno dejavnost.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - prepoved ponižujočega ali nečloveškega ravnanja
Določilo 48. člena ZBPP je treba razlagati tako, da razlaga ni v nasprotju s temeljno človekovo pravico do prepovedi ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja v smislu minimalnih socialnih pogojev za preživetje iz določila 18. člena Ustave RS.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - zastaranje pravice do izterjave davčnega dolga - v ponovnem postopku izdana odločba
V primeru, kadar je davek odmerjen v ponovnem postopku, se šteje za izvršilni naslov odmerna odločba, ki je bila izdana v ponovnem postopku - in ne odločba, s katero je bila obveznost prvotno odmerjena. Zastaranje pravice do izvršbe tako začne teči šele po izvršljivosti odločbe, izdane v ponovnem postopku.
dovoljenje za stalno prebivanje - rok za vložitev vloge - državljan države naslednice nekdanje SFRJ
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da bi moral zakonodajalec določiti primeren rok, da bo upravičencem tudi upoštevajoč njihove osebne in druge okoliščine, omogočena pravočasna vložitev vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Določitev primernega roka je tako v pristojnosti zakonodajalca. Po presoji sodišča pa je rok treh let od uveljavitve zakona primeren rok za vložitev vloge.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - neprekinjeno bivanje v RS - interes RS za bivanje tujca
Dejstvo, da tožnik v RS ne prebiva neprekinjeno 5 let na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, v obravnavani zadevi ni sporno. S predloženima dopisoma Ministrstva za zdravje pa tožnik ni izkazal, da bi bilo njegovo bivanje v RS v interesu RS. Zato se sodišče strinja z zaključkom upravnih organov, da pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po prvem in tretjem odstavku 52. člena ZTuj-2 niso izpolnjeni.
Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 25, 96. ZTuj-2 člen 57, 60, 60/3.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - razveljavitev dovoljenja za stalno prebivanje - rok za zapustitev države
Tožnik je bil v Republiki Avstriji pravnomočno obsojen zaradi kršitve predpisov te države o prepovedanih drogah. V postopku posvetovanja z Avstrijo je bil ugotovljen interes Avstrije, da se tožniku v Sloveniji izdano dovoljenje za prebivanje razveljavi. Tožnik bi moral za ohranitev predmetnega dovoljenja izkazati obstoj humanitarnih razlogov ali mednarodne obveznosti.
Upravni organ je pri določanju roka za zapustitev države določbo tretjega odstavka 60. člena ZTuj-2 pravilno uporabil in tožniku postavil rok v okviru zakonsko določenega roka.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Iz tožbe in nadaljnjih vlog ni razvidno, ali tožnik izpodbija določen dokončni upravni akt, ali vlaga tožbo zaradi varstva ustavnih pravic ali pa vlaga tožbo zaradi premajhnega plačila za delo iz naslova opravljenega dela pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Potrebno je upoštevati tudi to, da tožnik ne more zaradi iste zadeve vlagati tožbo v upravnem sporu za odpravo upravnega akta po 2. členu ZUS-1, zaradi varstva ustavnih pravic po 4. členu ZUS-1 ter zaradi plačila iz naslova opravljanja dela. Tožnik tožbe v danem roku ni popravil ali dopolnil, zato jo je sodišče zavrglo.
denacionalizacija - vračilo premoženja v naravi - ovire za vračilo nepremičnine v naravi - okrnitev prostorske kompleksnosti
V dani zadevi niso podane okoliščine po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, ki bi preprečevale vračilo nepremičnin v naravi. Nepremičnina namreč ne tvori funkcionalne celote z ostalimi nepremičninami v bližini, zato z vrnitvijo te nepremičnine v naravi ne bi nastala bistvena okrnitev prostora. Vsi objekti v bližini imajo urejen dostop in funkcionalna zemljišča in vrnitev te nepremičnine na njihovo rabo ne vpliva. Tudi ob vrnitvi te nepremičnine v naravi bo mogoče ostale objekte v enaki meri in neovirano uporabljati za isti namen kot pred vračilom.
mednarodna zaščita - preganjanje - resna škoda - dokazno breme - prosilec iz Irana
Celovitejša presoja - zunanje (ne)konsistentnosti - bi bila v konkretnem primeru potrebna, ker je ocena notranje (ne)konsistentnosti v pretežnem delu neustrezna in ker tožnik ni navajal takšnih okoliščin preganjanja, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja, kot je ustavnopravni standard za uporabo rednega postopka in dokaznega bremena toženke opredelilo Ustavno sodišče RS v svoji praksi. Pristojni organ mora tudi sam zbrati vse potrebne podatke in ni vezan samo na navedbe ali predložene dokaze prosilca.
Iz dokazne ocene toženke ni razvidno, zakaj zaradi dejstva, ker se je tožnik lahko zaposlil v lastnem podjetju, zaradi tega ni možno, da bi bil potencialna žrtev iranskega režima. Pri čemer v postopku niti ni bilo razčiščeno, v katerem časovnem obdobju se je tožnik zaposlil v lastnem podjetju (torej še preden so se začele njegove težave v Iranu ali po tem).
Toženka ocene ni izpeljala iz poznavanja razmer v Iranu, ampak izključno iz percepcije in doživljanja slovenske uradne osebe v tamkajšnje dogodke, zaradi česar sodišče takšne ocene ne more sprejeti kot dovolj kakovostne in zakonite. Toženka pa je tudi pavšalno in brez dejanske podlage zaključila, da ne verjame trditvam tožnika o vsakodnevnem pretepanju in le enem obroku dnevno v času pripora, ki naj ne bi pustile vidnih posledic, razen nekaj podplutb in bolečin, ki jih je tožnik zdravil zgolj z analgetiki. Zgolj na podlagi dejstva, da tožnik v vsem tem času ni iskal zdravstvene pomoči in rehabilitacije, namreč ni mogoče zaključiti, da tožnikove trditve o vsakodnevnem pretepanju v času pridržanja ne držijo.
Toženka bi z vidika ugotavljanja pogojev za status begunca, kot tudi z vidika pogojev za subsidiarno zaščito morala pridobiti poročila o stanju v Iranu in presoditi poročila, ki jih je tekom postopka predložil oziroma se nanje skliceval tožnik, in sicer v povezavi z okoliščinami, ki jih je navedel tožnik. Šele na tej podlagi bi lahko z zadostno stopnjo zanesljivosti ocenila tožnikovo (ne)verodostojnost in pogoje za status begunca in za subsidiarno zaščito.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - administrativna kontrola - kršitev pravil o javnem naročanju
Naloga pristojnega organa je, da pred odobritvijo zahtevka za izplačilo opravi administrativni pregled vsakega zahtevka za podporo, pri tem pa se pregledajo vsi elementi, ki jih je mogoče in primerno administrativno kontrolirati. Eden od elementov kontrole je tudi spoštovanje predpisov o javnih naročilih. Zato sodišče ne pritrjuje tožeči stranki, da pristojni organ ni imel podlage za tovrstno kontrolo, saj mu to izrecno nalagajo predpisi.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - magister znanosti - plagiatorstvo - dokazni postopek
Ali je magistrska naloga res v pomembnem delu rezultat tožnikovega lastnega dela, ustvarjalnosti in dosežkov, ne more biti predmet sodne presoje, ker gre v tem primeru za strokovno vprašanje. Ocenjevanje izvirnosti takega dela, kot je magistrsko delo, je stvar strokovno pedagoškega opravila in v to sodišče ne sme posegati. Obseg sodne kontrole je zato v tovrstnih postopkih omejen le na vprašanje pravilnosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - nastanek davčne obveznosti
Pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov je za določitev nastanka obveznosti plačila davka pomemben čas odsvojitve kapitala. V primeru, ko je kapital odsvojen na podlagi pravnega posla, pa se po izrecni določbi 102. člena ZDoh-2 za čas odsvojitve šteje datum sklenitve pravnega posla.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - upravni spor - procesne predpostavke za upravni spor - dokončnost izpodbijanega upravnega akta - navedba drugega tožnika - zavrženje tožbe
O pritožbi tožnika zoper izpodbijano odločbo ob vložitvi tožbe ni bilo odločeno in tako ni izpolnjena procesna predpostavka za upravni spor, to je dokončnost izpodbijane odločbe. Neizpolnjene procesne predpostavke ni mogoče in dopustno sanirati tako, da se namesto prvotno navedenega tožnika navede druga oseba, pri kateri naj bi bile po navedbah tožnika izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper upravni akt, zoper katerega prvotna tožba ni bila vložena.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350, 350a. ZUS-1 člen 2, 4, 17, 17/1.
banka - izredni ukrep - odločba Banke Slovenije o izrednem ukrepu - imetnik obveznic - sodno varstvo - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Do vložitve tožbe proti odločbi Banke Slovenije o prenehanju banke in proti odločbi o izrednem ukrepu je upravičena le banka. Tožniki kot imetniki obveznic, na katere se nanaša izpodbijani ukrep, niso aktivno legitimirani za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnemu aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena Zban-1.
Presoja zakonitosti upravnega akta obsega tudi presojo skladnosti pravne podlage odločitve z določbami Ustave. Obstoj upravnega akta torej preprečuje vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1. To velja tudi v primeru, ko tožnik po specialni zakonski ureditvi nima legitimacije za vložitev tožbe za odpravo oziroma na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Za izrek sankcije po petem odstavku 20. člena ZBPP ni potrebna ugotovitev namena prosilca, temveč zadostuje dejstvo, da prosilec za BPP v svoji prošnji ni navedel vseh podatkov o svojem premoženju.
sklep o popravi pomote - pravnomočnost odločbe - upravni spor - tožba zoper odločbo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - tožba zoper sklep o popravi pomote
Po prvem odstavku 223. člena ZUP se sme pomota popraviti „vsak čas“, torej tudi takrat, ko je odločba že postala pravnomočna. Hkrati to pomeni, da sklep o popravi na pravnomočnost odločbe ne vpliva. V obravnavani zadevi ni spora o tem, da tožeča stranka tožbe zoper izpodbijano odločbo ni vložila v predpisanem roku. Odločba je pravnomočna, taka odločba pa se lahko odpravi ali spremeni le na podlagi izrednih pravnih sredstev po določbah ZUP in ZDavP-2 ter je v upravnem sporu tudi v primeru poznejše poprave pomot ni dopustno izpodbijati. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zoper odločbo kot prepozno zavrglo.
ZGos člen 12. Pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, na območju Občine Medvode člen 4, 7.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - soglasje za obratovanje gostinskega lokala v podaljšanem delovnem času
V obravnavanem primeru je sporna 2. točka izreka izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila soglasje za obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času. Pri tem ne gre za diskrecijsko odločanje in tudi ne za odločanje, ki bi bilo arbitrarno, kot se zatrjuje v tožbi, temveč gre za odločanje na podlagi meril, ki jih vsebujejo predpisi in na katere se pravilno sklicuje že organ prve stopnje. Prav tako ne drži tožbena trditev, da bi toženka morala izdati soglasje oziroma dovoliti prijavljeni podaljšani delovni čas. Za izdajo soglasja namreč ni dovolj, da je vloga popolna, in tudi ne, da je izdano pravnomočno gradbeno in uporabno dovoljenje. Izpolnjeni morajo biti tudi nadaljnji, vsebinski pogoji, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Dejanskim ugotovitvam ter razlagi oziroma uporabi predpisov v tej zvezi tožnica v tožbi ne ugovarja, tako kot jim tudi ni ugovarjala v pritožbi.
dohodnina - odmera dohodnine - davčni postopek - izločitev uradne osebe - zastaranje pravice do odmere davka - retroaktivnost - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Tožnikovega predloga, da se uradni osebi, ki sta sodelovali v zadevi, zaradi nesprejemljive razlage zakona izločita, glede na vsebino in način podaje ni razumeti kot zahtevo stranke po 37. členu ZUP. Za bistveno kršitev pravil postopka se po 237. členu ZUP šteje, če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, torej oseba, pri kateri je podan kateri od izločitvenih razlogov iz 35. člena ZUP. Tožba pa potrjuje, da gre zgolj za pobudo uradnima osebama, da svojo izločitev predlagata sami.
Prehodna določba 420. člena ZDavP-2 se nanaša le na uporabo specialnih določb zakona o odmeri in obračunu dohodnine, ne pa tudi določb, ki se kot splošne uporabljajo v davčnem postopku in med katere sodi tudi določba 125. člena o zastaranju. Stališče, da je s takšno razlago zakona kršena prepoved povratne veljave pravnih aktov, ni utemeljeno. Davčni organ je postopek vodil skladno z ZDavP-2, torej zakonom, ki je veljal v času upravnega odločanja. Za zatrjevani poseg v pridobljene pravice tožnika bi lahko šlo le, če bi pravica do odmere davka po določbah ZDavP-1 zastarala že pred uveljavitvijo ZDavP-2, kar pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo.
kolektivno upravljanje avtorskim sorodnih pravic - kolektivna organizacija - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov - določitev začasne tarife
Določba 5. točke četrtega odstavka 157. člena ZASP, ki začasno tarifo omenja izrecno v zvezi s prvič določeno tarifo po rednem postopku, tj. s skupnim sporazumom, daje podlago za razlago, da kolektivna organizacija more enostransko določiti začasno tarifo le pred prvo določitvijo tarife za neko vrsto uporabe avtorskih del oziroma če za neko vrsto uporabe avtorskih del tarifa še ni bila določena.
Urad RS za intelektualno lastnino je pristojen za nadzor skladnosti opravljanja nalog z zakonom ter ne zgolj za nadzor, ali kolektivne organizacije sploh opravljajo naloge, ki jih določa 146. člen ZASP.