OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080183
OZ člen 174, 174/1, 179, 299, 378. ZOZP člen 20a, 20a/1, 42č, 42č/1. ZPP člen 242, 242/2, 337, 337/1.
prometna nesreča – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – zlom medenice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – premoženjska škoda – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – urna postavka – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obvezno zavarovanje v prometu – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti – škoda ni v celoti ocenjena – uporaba splošnih določb OZ – stroški postopka
V konkretnem primeru odgovornost zavarovalnice ni bila sporna, vendar škoda ni bila v celoti ocenjena, zato glede zamude ni mogoče uporabiti določb ZOZP, ampak je ob zaključku, da ZOZP v tem primeru ni uredil zamude, uporabiti splošno določbo 299. člena OZ.
začasno zavarovanje za odvzem premoženjske koristi ali premoženjskopravnega zahtevka – odreditev oziroma podaljšanje ukrepa – odločanje v okvirih predloga upravičenega predlagatelja
Sodišče prve stopnje o odreditvi in podaljšanju ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ali premoženjskopravnega zahtevka odloča v okviru predloga upravičenega tožilca ali oškodovanca.
spor majhne vrednosti – pravica do izjave – oprava naroka kljub odsotnosti stranke – prisotnost pooblaščenca
Tožena stranka sodišču smiselno očita kršitev pravice do izjave, torej kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar njene pritožbene navedbe niso utemeljene. Tožena stranka je zahtevala, da sodišče razpiše glavno obravnavo, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Narok je opravilo 17. 5. 2016. Tožena stranka je vabilo na narok prejela 28. 4. 2016. Na naroku sta bila navzoča pooblaščenca obeh pravdnih strank. Tožena stranka se je tako lahko izjavila po pooblaščencu in kršitev določb postopka iz 8. točke 339. člena ZPP ni podana.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – padec z gradbenega odra – podjemna pogodba – podjemnikove obveznosti – napake materiala – ravnanje oškodovanca – oškodovan postavitelj gradbenega odra – poseben sklep o stroških postopka
Na podlagi prepričljive in logične dokazne ocene je pravilen zaključek prvega sodišča, da je tožnik s podjemno pogodbo prevzel izdelavo gradbenega odra. Izdelati bi ga moral skladno s predpisi in standardi, zato za škodo, ki mu je nastala, odgovarja sam.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060450
OZ člen 131, 239, 766. ZPP člen 105a, 105a/3, 394, 394-2, 395. ZOdv 2, 16, 17.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – pogodba o opravljanju odvetniških storitev – protipravno ravnanje odvetnika – opustitev vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks – domneva umika predloga za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – strokovna napaka – kršitev profesionalne skrbnosti – vzročna zveza – možnosti za uspeh s predlogom za obnovo postopka – preskakovanje pravnih sredstev – načelo subsidiarnosti obnovitvenih razlogov – povračilo stroškov – povračilo stroškov odvetnika v lastni zadevi
Stranka, ki ni poskusila odpraviti procesnih pomanjkljivosti z rednim pravnim sredstvom (pritožbo), tega ne more storiti niti z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Upoštevaje stališče o subsidiarnosti obnovitvenega razloga bi morala tožnica, ki ji je bila zamudna sodba pravilno vročena, kršitev pravice do izjavljanja uveljavljati v pritožbi. Če je zamudna sodba stranki vročena pravilno, je treba okoliščino, da ni vložila pritožbe in v njej uveljavljala kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pripisati izključno strankini neskrbnosti. Stranka ne more doseči obnove postopka na podlagi kršitve, ki bi jo mogla in morala uveljavljati v prejšnjem postopku.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti
Zakonska domneva iz prve točke prvega odstavka 272.člena ZFPPIPP glede obstoja objektivnega pogoja izpodbojnosti temelji na kršitvi načela sočasnosti izpolnitve, ker šteje, da je to načelo kršeno, če je druga stranka (upnik iz poslovnega razmerja) izpolnitev opravila prva oziroma pred stečajnim dolžnikom. Domnevo pa lahko upnik izpodbije, če dokaže, da načelo sočasnosti ni bilo kršeno, ker je stečajni dolžnik izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom velja za običajen rok izpolnitve pri poslih enake vrste v razmerju do upnika. Tožena stranka je namreč trdila in dokazovala, da objektivni pogoj izpodbojnosti ne obstoji, ker je tožeča stranka svoje obveznosti do tožene stranke ne glede na dogovorjene valute plačevala z zamudami in je plačilo z zamudo postal običajni rok plačevanja, sodišče prve stopnje pa bi glede na ugotovitev, da je temu res tako, moralo ob pravilni uporabi materialnega prava presoditi, da je tožena stranka izpodbila obstoj objektivnega pogoja izpodbojnosti, s tem ko je dokazala, da je plačevanje z zamudo štelo kot izpolnitev v rokih, v katerih se je med sedaj pravdnima strankama izpolnjevala obveznost tožeče stranke do tožene stranke in je ta rok veljal za običajen rok izpolnitve.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085116
ZPotK člen 13. ZD člen 132. ZPP člen 318, 318/4.
potrošniški kredit – kreditna pogodba – odstopno upravičenje – pisni opomin za izpolnitev obveznosti – smrt kreditojemalca – opomin dedičem – opominjevalni postopek – zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost
Smrt kreditojemalca ni razlog za razdrtje kreditne pogodbe. Ker dediči s trenutkom smrti zapustnika vstopijo v njegov pravni položaj (132. člen ZD), na njih preidejo tudi vse dolžnosti in pravice v zvezi s kreditno pogodbo. To pomeni, da ima tožeča stranka pravico terjati plačilo zapadlih obrokov od dedičev in v primeru neplačila tudi pravico do odstopa od pogodbe, vendar šele, če predhodno izpelje ustrezen opominjevalni postopek in da dedičem možnost nadaljnjega odplačevanja anuitet skladno s kreditno pogodbo.
izpodbijanje terjatve upnika – napotitev na pravdo
V skladu s prvim odstavkom 202. člena ZIZ sodišče tistega, ki izpodbija terjatev napoti naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev, sicer pa samo odloči o spornem dejstvu pri izpodbijanju. Tožeča stranka ima tako na podlagi napotitvenega sklepa izvršilnega sodišča v skladu z 201. členom ZIZ podlago za izpodbijanje terjatve tožene stranke do njenega dolžnika in sicer uveljavlja lahko zahtevek, da je terjatev brez pravnega učinka v njunem relativnem razmerju (260. člen OZ) in to samo toliko, kolikor to vpliva na njeno poplačilo. Zahtevki tožeče stranke, s katerimi ta uveljavlja ničnost in neveljavnost pravnih poslov ((posojilne pogodbe, sporazuma o zavarovanju, vknjižbe hipoteke na podlagi sporazuma in vknjižbe maksimalne hipoteke (točka 1 do 4 ter 6)) tako tudi po presoji pritožbenega sodišča nimajo podlage v napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča in zanje tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/7, 15/9. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev člen 4a, 4a/4, 4a/8.
pravice iz javnih sredstev - otroški dodatek - upoštevanje dohodkov - sprememba periodičnega dohodka
Ker je tožničin partner v letu 2013 prejemal denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, v letu 2014 pa je prejemal plačo iz naslova delovnega razmerja, je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka. Periodični dohodek, ki ga tožničin partner ne prejema več, se zato v dohodke za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca ne upošteva, temveč se upošteva novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov. V 7. odstavku 15. člena ZUPJS je od novele ZUPJS-C določeno, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.
Tožnik bi pravico do družinske pokojnine ponovno pridobil le, če bi se izkazalo, da je že do dopolnitve 26 let starosti v letu 2007, ko je prenehal biti uživalec družinske pokojnine, pridobljene zaradi smrti očeta v letu 2006, bil popolnoma nezmožen za delo. To v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo prepričljivo izključeno. Glede na naravo bolezni, zgolj okoliščina, da je bila pri njem šele leta 2009 diagnosticirana paranoidna shizofrenija, da pred tem sploh ni bilo nobene diagnostične specialistične terapevtske obravnave niti zdravljenja, ne more biti zadosten strokovno medicinski razlog oceni, da pred prvim psihiatričnim pregledom ocene delazmožnosti ni mogoče podati. Ob pomanjkanju sleherne medicinske listinske dokumentacije je potrebno v okoliščinah konkretnega primera upoštevati tudi anamnestične in heteroanamnestične podatke in izvesti dokaz z zaslišanjem tožnika ter prič. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano zavrnilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084956
OZ člen 165, 168, 168/3, 174, 174/2, 175. ZPP člen 285.
delovna nesreča – invalidnost – prerazporeditev – izgubljeni zaslužek – uporaba prostega preudarka – izgubljeni dobiček – renta – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – mejna verjetnost – normalen tek stvari – premoženjska škoda – povrnitev premoženjske škode – kdaj zapade odškodninska obveznost – začetek teka zamudnih obresti – odločitev o stroških postopka – porazdelitev stroškovnega bremena – vsaka stranka krije svoje stroške postopka – neenak uspeh v pravdi – narava spora – zavarovalnica kot tožena stranka
Tožnikov zahtevek za plačilo izgubljenega zaslužka in plačevanje rente za čas po 21. aprilu 2015 je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. Tožnik bi namreč navedenega dne izgubil zaposlitev, tudi če zaradi posledic delovne nezgode ne bi bil invalid. Do odškodnine bi bil zato upravičen le, če bi dokazal, da bi v tem primeru lahko dobil takšno delo, s katerim bi zaslužil več, kot znašajo njegovi sedanji prejemki (plača z nadomestilom za invalidnost). Tega tožnik ni zatrjeval. V nasprotnem primeru bi bil tožnik zaradi posledic delovne nezgode dejansko v boljšem položaju kot primerjalni delavci, ki so izgubili zaposlitev pri istem delodajalcu zaradi njegove likvidacije. Tožnikova pritožba v tem delu torej ni utemeljena.
ZZK-1 člen 9, 22, 22-10, 148, 148/1, 148/2.. ZGO-1 člen 158, 159.
zaznamba pravnega dejstva - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec - inšpekcijska odločba ni izdana proti zemljiškoknjižnemu lastniku
V predmetni zadevi gre za zaznambo pravnega dejstva, za katerega zakon določa, da se vpisuje v zemljiško knjigo. Dejstvo, da se inšpekcijska odločba, ki je podlaga predmetnemu vpisu, ne glasi na pritožnike oziroma njihovega pravnega prednika, ni ovira za predmetni vpis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – USTAVNO PRAVO
VSL0081248
URS člen 153, 153/2. ZPP člen 63. Konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) člen 1, 1/2, 1/2-b, 24. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1, 1/2, 1/2-b.
spor o pristojnosti – stečajni postopek nad tožečo stranko – tožena stranka tuja pravna oseba – pristojnost slovenskega sodišča – Nova Luganska konvencija (NLK) – področje uporabe NLK
Če je tožena stranka družba s sedežem v Švici, tožeča stranka pa v stečaju, se pristojnost slovenskega sodišča določi po Novi luganski konvenciji.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2, 117, 117/1, 117/2, 120, 120/1, 140 – 142, 318, 318/1. SZ-1 člen 111.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe – fikcija vročitve – prava neuka stranka – vrnitev v prejšnje stanje – začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – solastnik – varstvo lastninske pravice na celi stvari
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je 15 dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pričel teči najpozneje v prvih dneh vrnitve toženih strank s potovanja, ko sta se stranki mogli in morali seznaniti s prejeto pošto v hišnem predalčniku, ko je torej prenehal vzrok (vrnitev s potovanja dne 4. 9. 2015) zaradi katerega sta toženi stranki zamudili rok za odgovor na tožbo. Zato je pravilno štelo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki sta ga toženi stranki vložili dne 19. 11. 2015, prepozen in ga je pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 120. člena ZPP zavrglo.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nevarnosti - zaprtje transakcijskega računa - skrivanje premoženja - subjektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - izkaz verjetnosti subjektivne predpostavke - poseg v lastninsko pravico - omejitev razpolaganja - potreba po zavarovanju upnikovega interesa
Zaprtje transakcijskega računa v Republiki Sloveniji, preko katerega je tožena stranka poslovala, samo po sebi še ne zadošča za ugotovitev, da tožena stranka skriva svoje premoženje ali razpolaga z njim na način, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena.
Ker tožeča stranka razen dejstva, da ji tožena stranka terjatve ni plačala in da je zaprla svoj transakcijski račun, ni podala nobenih trditev o dolgovih tožene stranke in tudi ne o njenem premoženju oziroma skrivanju premoženja pred upniki v RS, verjetnosti obstoja nevarnosti, da bo zaradi ravnanja tožene stranke uveljavitev njene terjatve onemogočena ali otežena, ni uspela izkazati.
Poseg v lastninsko pravico z omejitvijo razpolaganja sam po sebi ni nedopusten, vendar pa je za tovrstni poseg trditveno in dokazno breme v zvezi z dejstvom, da obstoji potreba po zavarovanju upnikovega interesa, da bo njegova terjatev poplačana s posegom v lastninsko pravico dolžnika, na strani upnika.
Ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije, saj ni uspešno zaključila absolventskega staža oziroma šolanja, za katerega ji je bila dodeljena štipendija, je s tožečo stranko sklenila poravnavo, s katero sta določili, v katerem primeru je dolžna štipendijo vrniti in v kakšnem obsegu, pod pogojem, če ne predloži dokazila o dokončanju letnika oziroma študija, za katerega je prejemala štipendijo. Tožena stranka obveznosti iz sklenjene poravnave ni izpolnila, zato je tožbeni zahtevek na vračilo prejetih zneskov štipendije utemeljen.
SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5. ZNP člen 9, 9/2. ZIZ člen 172a.
razdelitev solastnega premoženja – civilna delitev nepremičnine – ustanovitev zemljiškega dolga – ničnost zemljiškega dolga – zloraba instituta zemljiškega dolga – predhodno vprašanje – način delitve
Odločitev sodišča prve stopnje, da se sporna nepremičnina razdeli civilno, je preuranjena. V zemljiški knjigi je pri solastnemu deležu nasprotnega udeleženca vpisan zemljiški dolg. Pritožba utemeljeno opozarja, da je predlagateljica zatrjevala, da je nasprotni udeleženec zlorabil pravni institut zemljiškega dolga, zatrjevala je ničnost vzpostavitve zemljiškega dolga in ničnost posla. Ker vprašanje veljavnosti zavezovalnega pravnega posla, ki je bil podlaga za vzpostavitev zavarovanja, in vknjižbe zemljiškega dolga (ali je ta veljavna ali ne), predstavlja predhodno vprašanje za odločitev sodišča v tej zadevi, pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z 9. členom ZNP. Od tega, ali je vknjižba zemljiškega dolga veljavna ali ne, je namreč odvisen način delitve nepremičnine v tej zadevi.