Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDavP-2 namreč lahko davčni zavezanec vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma, če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. To lahko stori najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 20.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev - prednostna lista za dodelitev stanovanj
Pravila javnega razpisa so v naprej jasna in določena, tako da lahko komisija zgolj v okviru le-teh opravi točkovanje vloge in oblikuje prednostno listo prosilcev za stanovanja, namenjena za neprofitni najem.
Sporazum ni popoln, saj iz njegove vsebine ni razviden dogovor zakoncev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema. Ob upoštevanju ugotovljenega je o navedenem odločilnem dejstvu nasprotje o tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane odločbe o vsebini sporazuma in med samim sporazumom, zaradi česar sodni preizkus izpodbijane odločbe ni mogoč.
Za začasni odvzem licence na podlagi 10. člena ZNPosr je bistveno, da nepremičninski posrednik ne opravi dopolnilnega usposabljanja v roku, ki je določen v zakonu.
Iz okoliščin obravnavane zadeve je razvidno, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri vprašanju o lastništvu nepremičnine ali drugega premoženja pod točko „drugo“ zapisal le „črna gradnja, neprimerna za bivanje“. S tem v zvezi drugih dejstev in dokazov, kljub naknadnemu pozivu tožene stranke z dne 17. 10. 2019, naj se izreče glede ugotovljene vrednosti nepremičnine, ni navedel, zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnikova nepremičnina vredna 75.808,00 EUR. Na njeno presojo namreč ne more vplivati le omenjena gola (pavšalna) navedba v prošnji, saj tožnik ni določno opredelil, za katero nepremičnino gre.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno sredstvo - upravni postopek
Iz okoliščin obravnavane zadeve je razvidno, da je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi kršitve tretjega odstavka 22. člena takrat veljavnega Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, saj je menil, da mu ni omogočena ustrezna menjava posteljnine. Zato gre s tem v zvezi za postopek po 85. členu ZIKS, skladno s katerim ima obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktorju. Omenjena pritožba pa ne pomeni uresničevanja pravice do sodnega varstva, ampak do pravnega sredstva v upravnem postopku.
upravni spor - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški postopka - opredelitev stroškov
Tožeča stranka je tožbo umaknila, ker je organ med sodnim postopkom izdal drug upravni akt, s katerim je odpravil izpodbijanega.
Tožeča stranka je v tožbi zahtevala, naj sodišče odloči, da se ji povrnejo stroški postopka, vendar teh stroškov ni določno opredelila, zato sodišče stroškov tožeči stranki ni moglo priznati in je njen stroškovni zahtevek zavrnilo.
ZŠpo-1 člen 13, 16, 16/3, 71, 98. Pravilnik o sofinanciranju programov športa v Mestni občini Kranj (2015) člen 38, 76.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje programov športa - sofinanciranje letnega programa športa v občini - skladnost splošnega akta z zakonom
Nosilec športne panoge ni novo merilo, saj se nosilca prednostne športne panoge izbira (ugotavlja) na podlagi meril, ki jih določa 38. člen Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Mestni občini Kranj, ta merila pa po vsebini izhajajo iz meril, ki jih predvideva določba 16. člena ZŠpo-1. Dejstvo, da se izbranega nosilca športne panoge oz. njegov zbir točk ponderira, po mnenju sodišča ne pomeni določitev merila izven nabora naštetih v 16. členu ZŠpo-1.
Določitev nosilca prednostne športne panoge pomeni določitev podrobnejših pogojev in meril za izbiro, s katerimi je toženka izrazila svoj lokalni interes, za kar ima v določbi tretjega odstavka 16. člena ZŠpo-1 zakonsko pooblastilo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica občine - stavbna zemljišča - stvarna pristojnost - uveljavljanje predkupne pravice
Kot izhaja iz obstoječe sodne prakse, v primeru zakonite določitve predkupne pravice občine, kadar jo ta uveljavlja, organ postopka po ZKZ ne more izvesti, ker za to ni stvarno pristojen. Do kolizije predkupnih pravic iz ZUreP-1 in ZKZ, v postopku, ki ga organ izvaja na podlagi določb ZKZ, torej ne more priti, saj mora po naravi stvari prodajalec, preden sproži postopek prodaje zemljišča po pravilih ZKZ, pridobiti potrdilo občine, da ta na njegovem zemljišču ne bo uveljavljala predkupne pravice, kot izhaja iz 87. člena ZUreP-1
ZIKS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
prošnja za prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora - zdravstveni razlog - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Tožniku pred izdajo prvostopenjske odločbe ni bilo vročeno mnenje PZK. Toženka to opustitev utemeljuje s tem, da ne gre za izvedensko mnenje, na katerega bi tožnik lahko dajal pripombe. Vendar takšno razumevanje določil postopka ni pravilno. Prvi odstavek 9. člena ZUP določa, da je treba, preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Nadalje tretji odstavek tega člena določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.
ZIKS-1, pa tudi noben drug predpis, ne izključuje pravice tožnika, da bi se izjasnil o okoliščini, ki jo toženka šteje za pomembno, saj je nanjo oprla svojo odločitev. Mnenje PZK izrecno povzema in navaja, da PZK priporoča prekinitev kazni le, če bo indicirano operativno zdravljenje, iz česar torej izhaja, da je mnenje upoštevala kot okoliščino oziroma dokaz, da prestajanja kazni zaradi nudenja zdravstvene oskrbe ni potrebno prekiniti, razen če bi bilo indicirano operativno zdravljenje.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - obrazložitev - zmotna uporaba materialnega prava
Poleg določbe 6. člena ZDoh-1 je potrebno v predmetni zadevi pri ugotavljanju rezidentskega statusa tožnice po ZDoh-2 upoštevati tudi specialno ureditev ugotavljanja rezidentskega statusa, navedeno v drugem odstavku 7. člena ZDoh-2, ki prav tako predstavlja nacionalno materialno-pravno določbo. Ker v konkretnem primeru davčni organ pri izpodbijani odločitvi ni upošteval vseh relevantnih določb nacionalnega materialnega prava, torej ZDoh-2, veljavnega v odločanja davčnega organa v obravnavani zadevi (6. člen in 7. člen ZDoh-2), je bilo po presoji sodišča tudi materialno pravo napačno uporabljeno in posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - revizija - očitno nerazumna zadeva
Glede na to, da tožnica ni navedla nobenih drugih dejstev in okoliščin o zadevi, v zvezi s katero je prosila za BPP, razen opravilne številke sodbe in naziva sodišča, ki jo je izdalo ter da gre za zadevo BPP, ob tem ko je prosila za BPP za vložitev revizije, tudi po presoji sodišča tožnica ni navedla dejstev in okoliščin o zadevi, na podlagi katerih bi bilo mogoče izključiti nerazumnost zadeve oziroma na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da ima tožnica v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vložiti predlog za dopustitev revizije.
Glede na prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP je bila tožnica dolžna navesti o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev BPP, dejstva in okoliščine, ki dopuščajo presojo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima tožnica v zadevi verjetne izglede za uspeh.
ZBan-2 člen 267, 356, 356/6, 359. ZUS-1 člen 36, 36/4.
odsvojitev delnic - odredba - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - hranilnica - tožbene novote - delno zavrženje tožbe
Zoper odredbo tožba ni dopustna, saj zoper odredbe Banke Slovenije na podlagi šestega odstavka 356. člena ZBan-2 ni posebnega postopka sodnega varstva, zato se tožba zoper odredbo zavrže na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZUS-1.
Cena delnic je bila v relevantnem obdobju bistveno nižja od cene, ki jo je B. plačala tožnica, tožnica pa pri svojih navedbah glede morebitne dobre bodoče ponudbe za delnice (prevzem) ostaja na hipotetični ravni. Tožnica torej ni imela nobenega utemeljenega razloga za zatrjevano pričakovanje, da bo drago kupljene delnice lahko prodala z dobičkom. Tožnica v tej zvezi ne navaja nič konkretnega, temveč le hipotetično piše o prevzemni ceni 170 EUR za delnico in o „dobri poslovni priložnosti“ zaradi primoranosti B. v odsvojitev delnic, brez konkretizacije teh navedb in brez izpolnitve dokaznega bremena v tej zvezi.
Ker je v obravnavnem primeru komisija ocenila, da tožnikov projekt ne izpolnjuje vseh splošnih kriterijev razpisa, je skladno z določili Javnega razpisa postopanje komisije, ko tožnikove vloge točkovno ni ocenila, saj je točkovna ocena vloge predmet ocene vsebinskih kriterijev razpisa. Ta pa se, kot rečeno, v primeru, ko projekt ne izpolnjuje vseh kumulativno določenih splošnih kriterijev razpisa, ne opravi.
Glede na to, da je toženka z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevek odvetnika za plačilo stroškov izvajanja BPP za tožnika, kot upravičenca do BPP, v pravice prvega tožnika ni bilo poseženo. Če bi bila odvetniku, kot izvajalcu BPP, v obravnavanem primeru priznana nagrada in stroški, bi, glede na to, da ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do BPP dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova BPP (43., 48. in 49. člen ZBPP), imel tožnik, kot upravičenec za BPP, pravni interes, da izpodbija sklep, kolikor bi menil, da je nagrada za opravljene storitve BPP previsoka.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Organ za BPP je po prejemu tožničine prošnje za BPP ugotovil, da je ta nepopolna oziroma pomanjkljiva in jo je pozval na njeno dopolnitev (s konkretnimi napotki, na kakšen način mora vlogo dopolniti) in ji dal za to rok 15 dni od prejema sklepa. Ker tožnica svoje vloge ni dopolnila v danem roku, kot ji je bilo naloženo, je tudi po presoji sodišča organ za BPP mogel njeno vlogo zavreči.
davek od dohodkov pravnih oseb - priglasitev združitve družb - prenos poslovnega deleža - načelo davčne nevtralnosti
Po prvem odstavku 48. člena ZDDPO-2 se za združitev šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske družbe o statusnem preoblikovanju družb. Do upravičenj in obveznosti pri združitvah in delitvah iz 49. člena ZDDPO-2 pa so po določbah 50. člena tega zakona upravičene izključno družbe, med katere pa pravne osebe, ki so v skladu s posebnim zakonom ustanovljene z namenom opravljanja nepridobitne dejavnosti (med katere sodijo tudi zavodi), nedvomno ne sodijo.
Z izpodbijano odločbo je davčni organ tožnikovemu zahtevku z dne 3. 10. 2018 za določitev tožnikovega statusa nerezidenta Slovenije v skladu z ZDoh-2 za obdobje od 12. 1. 2017 dalje ugodil. Ker je bilo v tem delu tožnikovemu zahtevku ugodeno, po presoji sodišča v predmetni zadevi tožnik v tem delu ne izkazuje več pravnega interesa za upravni spor, saj slednji za tožnika ne pomeni možnosti izboljšanja njegovega pravnega položaja.
Tožnik v tožbi tudi navaja, da naj ne bi bilo odločeno o njegovem celotnem zahtevku z dne 3. 10. 2018, saj naj bi zahteval ugotovitev statusa nerezidenta Slovenije od leta 1990 oz. 1991 dalje in ne le od 12. 1. 2017 dalje, kot to navaja davčni organ. V takšnem primeru bi moral po presoji sodišča tožnik v skladu s četrtim odstavkom 222. člena ZUP vložiti pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa pri pritožbenemu organu. Šele, če ta o pritožbi ne bi odločil, bi bile izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka upravnega organa in za začetek upravnega spora, kot to določa 28. člen ZUS-1. Na podlagi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v roku 30 dni od vročitve dokončnega upravnega akta, s katerim je bil upravni postopek končan. Te procesne predpostavke pa po predhodno navedenem v obravnavani zadevi niso izpolnjene.
Širitev izključitvenih razlogov na sporne terjatve, ki ne temeljijo neposredno na zakonu, temveč na pogodbenem razmerju, in v zvezi njimi še ni bil niti uveden kakršen koli postopek, ne more biti v skladu z načeli postopkov javnega naročanja, in sicer ne glede na to, kdo so stranke pogodbenega razmerja. Nič drugega ni mogoče sklepati niti na podlagi 76. člena ZJN-3, ki pozitivne pogoje za sodelovanje na razpisih predpisuje izrecno ozko in določno.
ZBan-2 člen 267, 356, 356/6, 359. ZUS-1 člen 36, 36/4.
odsvojitev delnic - odredba - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - hranilnica - tožbene novote - delno zavrženje tožbe
Zoper odredbo tožba ni dopustna, saj zoper odredbe Banke Slovenije na podlagi šestega odstavka 356. člena ZBan-2 ni posebnega postopka sodnega varstva, zato se tožba zoper odredbo zavrže na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZUS-1.
Na podlagi 359. člena ZBan‑2 sodišče zavrača v tožbi podane dokazne predloge, iz enakega razloga pa zavrača tudi nove navedbe v tožbi, ki jih tožnica ni podala že v ugovoru zoper odredbo. Tozadevno je tožnica v tožbi sicer zapisala, da v tožbi „podrobneje pojasnjuje“ svoje navedbe, s katerimi utemeljuje nezakonitost izpodbijane odločbe in odredbe, vendar pa večino tožbenih navedb predstavljajo nedopustne novote in ne podrobnejša pojasnila k že predhodno v postopku podanim navedbam.
Zgolj zanikanje stališča toženke, da je tožnica imetnica delnic za račun B., ne zadostuje za to, da bi tožnica uspešno izpodbila izpodbijano odločbo. Izrecna obljuba za povratni prenos delnic B. ni bila potrebna, saj je bila že kupoprodajna pogodba zastavljena tako, da bi lahko delnice v primeru neplačila 95% kupnine prešle nazaj k prodajalcu. Četudi so delnice morebiti proste stvarnopravnih bremen, je tožnica (neprerekano) dolžna v primeru neplačila 95% vrniti delnice, pri čemer pa tudi sama tožnica v svoji tožbi navaja, da je računala na prevzem in na to, da ji kupnine za 95% sploh nikdar ne bi bilo treba zagotoviti.