URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZIZ člen 17, 24, 24/1, 24/2, 58, 58/3.
izvršba - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - listina - prenos terjatve - načelo formalne legalitete - odgovor na ugovor - obrazloženost odgovora - formalne predpostavke izvršbe - materialne predpostavke izvršbe
Ena od materialnih predpostavk za izvršbo, ki mora biti podana že ob izdaji sklepa o izvršbi, je stvarna legitimacija strank. Upnik, ki vloži predlog za izvršbo, mora tako razpolagati z ustrezno listino, ki dokazuje, da je sam upnik terjatve do dolžnika, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu. V skladu s težnjo po učinkoviti izvršbi zakon sicer dopušča tudi izjemo od tega pravila, saj prvi in drugi odstavek 24. člena ZIZ omogočata, da sodišče dovoli izvršbo tudi v korist osebe, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot upnik, oziroma proti osebi, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot dolžnik. Pogoj za odstop od načela formalne legalitete pa je, da upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj, oziroma da je bila obveznost prenesena ali je na drug način prešla na novega dolžnika. Če upnik ne razpolaga s tako listino, se prenos terjatve oziroma obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku (prvi in drugi odstavek 24. člena ZIZ).
Drži sicer, da mora upnik po tretjem odstavku 58. člena ZIZ v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Vendar pa ta določba ne posega v pravilo, da mora sodišče določene predpostavke za izvršbo preveriti že ob izdaji sklepa o izvršbi (t. i. začetne predpostavke), niti v prvi in drugi odstavek člena 24 ZIZ, ki uzakonjata izjemo od načela formalne legalitete. Zakon torej dopušča, da se dovoli izvršba tudi v korist osebe, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot upnik (oziroma zoper osebo, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot dolžnik), vendar pod pogojem, da upnik v izvršilnem predlogu določno označi eno od kvalificiranih listin iz prvega odstavka 24. člena ZIZ, s katero lahko dokaže materialnopravno nasledstvo glede terjatve oziroma obveznosti iz izvršilnega naslova. Če torej ni identitete strank iz izvršilnega predloga in iz izvršilnega naslova, upnik pa tudi ne ravna skladno s 24. členom ZIZ, je predlog za izvršbo nesklepčen in s tem neutemeljen.
Ker sodišče s sklepom o veljavnosti in izvršiljivosti tuje sodne odločbe ni odločilo tudi o stroških postopka, ki jih je (pravočasno) priglasil predlagatelj, je to pravilno in zakonito storilo z dopolnilnim sklepom. Ker je predlagatelj v postopku uspel, mu je nasprotni udeleženec dolžan povrniti stroške postopka.
URS člen 23, 23/1, 25. ZBPP člen 13, 13/2. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5.
obročno plačilo sodnih taks - pravica do učinkovitega sodnega varstva - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - dvakratnik minimalnega dohodka - zakonska domneva - upoštevanje vseh okoliščin primera
Namen oprostitve plačila sodne takse je omogočiti upravičencem dejanski dostop do sodišča in zagotavljati, da za osebe slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ni nepremostljiva ovira za sodno varstvo posameznikovih pravic. Ta ustavnopravni vidik, ki izhaja iz pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva (prvi odstavek 23. člena in 25. člen Ustave) je pravilno upoštevati pri razlagi vsebine pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz prvega in drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki opredeljuje upravičenost prosilca do taksne oprostitve, odloga in obročnega plačila.
Sodišče prve stopnje je naveden pravni standard razlagalo prestrogo. Prag dvakratnika minimalnega dohodka (smiselno drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP) ni ostra meja dopustnosti vsakršne taksne omilitve v najširšem smislu (tudi dovolitve obročnega plačila sodne takse), kot je razumeti sodišče prve stopnje, ampak gre le za zakonsko (izpodbojno) domnevo.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - neplačilo obveznosti - pravica do pravnega sredstva
Upnica tudi v pritožbi izpostavlja ravnanja stečajne dolžnice vse od leta 1996 dalje. Vendar pa po izrecnem zakonskem določilu to obdobje ni relevantno za presojo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, temveč je pomembno le obdobje zadnjih petih let pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Samo dejstvo neplačila dolga, pri čemer upnica tudi v ničemer ne izkaže, da je dolžnica v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja razpolagala z zadostnim premoženjem za poplačilo terjatve, ne more predstavljati zlorabe pravice do odpusta obveznosti. To velja tudi za neplačilo v izvršilnem postopku.
Dejstvo je, da se vsak dolžnik, ki predlaga odpust obveznosti hoče "znebiti obveznosti" do svojega upnika, kar pa ne predstavlja zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Zakonodajalec se je namreč za ta institut odločil, da bi tudi prezadolženim dolžnikom omogočil nov začetek.
Pravica do pravnega sredstva je ustavna pravica, zaradi česar vložitev pravnega sredstva ne more predstavljati zlorabe pravice od odpusta obveznosti.
zapor ob koncu tedna - objektivni pogoj - zaposlitev - premestitev obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora s strožjim režimom - kršitev hišnega reda - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva
V 16. členu Zakona o kazenskem postopku je uzakonjeno načelo kontradiktornosti kazenskega postopka, ki pomeni konkretizacijo ustavno zagotovljene človekove pravice do enakega varstva (22. člen Ustave Republike Slovenije). Zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavoda, da obsojenka preostanek kazni zapora prestane v zavodu in še posebej, ker obsojenka zatrjuje, da hišnega reda ni kršila, poslati obsojenki v izjavo, saj bi s tem zadostilo načelu kontradiktornosti.
OZ člen 51, 51/1, 51/4, 280, 280/1. ZZZDR člen 64, 64/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-9.
neposredno izvršljiv notarski zapis - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij - razdelitev skupnega premoženja - pravni interes - dogovor o odložitvi izpolnitve obveznosti - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - obličnost dogovora - poznejši ustni dogovori pogodbenih strank - način izpolnitve obveznosti - upravičenec do izpolnitve
Pritožba spregleda, da so v skladu s četrtim odstavkom 51. člena OZ veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. V obravnavani zadevi je jasno, da podaljšanje roka za izpolnitev olajšuje obveznosti dolžnika, prav tako urejanje premoženjskih razmerij zakoncev ob razvezi ni v javnem interesu, pač pa je v interesu pogodbenih strank, to je bivših zakoncev, da ob razvezi rešijo tudi to vprašanje.
Sporno je tisto pogodbeno določilo, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem je izoblikovano, objektivno vzeto omogoča več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - prijava udeležbe v postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - pravica do pritožbe
Omejitev iz četrtega odstavka 48. člena ZVEtL-1 ne izključuje uporabe določbe 30. člena ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1, ki določa: da udeleženci lahko vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji; da kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji; da v tem primeru presodi sodišče prve stopnje, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 36, 36/1, 39, 39/1, 41, 41/1. ZPP člen 105, 180a. ZIZ člen 21, 21/1.
identifikacija dolžnika - primernost izvršilnega naslova - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov
Bistvo oznake stranke v sodni odločbi je v njeni identifikaciji. Četudi je oznaka nepopolna, ni nujno, da pomanjkljivost onemogoča identifikacijo dolžnika.
ustavitev izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - pravni interes za meritorno odločitev - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Dolžnik ima ne glede na podan upnikov umik predloga za izvršbo pravico, da sodišče prve stopnje v položaju, ko je upnik v izvršilnem postopku poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, odloči o vloženem ugovoru. Določila 43. člena ZIZ je pravilno ustavnoskladno razlagati tako, da je dolžniku zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo (25. člen Ustave RS).
postopek osebnega stečaja - soglasje sodišča k plačilu stroškov - pravne posledice začetka stečajnega postopka - zastopanje stečajnega dolžnika - varstvo upnikov - vpliv na obseg stečajne mase - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - vložitev izpodbojne tožbe
Z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP, poslovna sposobnost stečajnega dolžnika pa se omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki je predmet stečajne mase.
O oprostitvi plačila sodne takse za pritožbeni postopek zoper sodbo je bilo v tem postopku že pravnomočno odločeno. Vnovično odločanje, sedaj v postopku, ki se vodi po četrtem odstavku 34. člena ZST-1, je nedopustno iz razloga pravnomočnosti.
napačna uporaba materialnega prava - učinek sodne poravnave - obvezno avtomobilsko zavarovanje - zavarovanje splošne odgovornosti - motorno vozilo kot delovni stroj - prosta presoja dokazov v pravdnem postopku
Premikanje vozila ni bilo ključnega pomena, saj je za odločitev, ali je podano kritje iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, pomembno le, kakšno funkcijo je v trenutku nesreče opravljalo vozilo. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, pa je v konkretnem primeru vozilo opravljalo delovno funkcijo in ne prometne, ki je krita z obveznim avtomobilskim zavarovanjem. Odgovornost iz obveznega avtomobilskega zavarovanja tako ni izključena, ker se vozilo ni premikalo, kot sodišču napačno v pritožbi očita tožeča stranka, temveč ker ni opravljalo prometne ampak delovno funkcijo.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - uporaba pravil o prisilni poravnavi - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave
Poenostavljena prisilna poravnava, drugače kot redna prisilna poravnava, učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev. To pa pomeni, da če ima upnik višjo terjatev od navedene v posodobljenem seznamu terjatev, na presežek te terjatve potrjena poenostavljena prisilna poravnava sploh ne bo učinkovala in jo bo lahko upnik izterjal v celoti.
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave vsebuje le odločitev, da se potrdi prisilna poravnava, poleg tega pa mora biti v njem ugotovljena vsebina potrjene poenostavljene prisilne poravnave.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave sodišče dolžniku ne naloži, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave.
Upravitelj je dolžan predlagati tak postopek prodaje, za katerega meni, da je v konkretnem primeru najbolj primeren in ustrezen, v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi ter cenitvami. Upoštevati mora relevantno dejansko stanje in to ne glede na to, ali posamezni upnik šteje, da takšna prodaja ni ustrezna.
ZZK-1 člen 3.a, 3.a, 89, 96, 120, 125.a, 125.c, 125.d., 125.d/4, 161, 161/2, 161/2-1. ZPP-UPB3 člen 105.b., 108, 336, 352.. ZFPPIPP-UPB8 člen 342, 342/1, 342/1-3, 342/2, 342/3.
vloga, poslana po elektronski poti - v elektronski obliki vložena vloga- nepopolna vloga - elektronsko podpisana vloga - stečajni postopek - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izbris stavbne pravice - izbris stvarne služnosti - prenehanje pravic tretjih na prodanem premoženju
Vloge v zemljiškoknjižnem postopku so lahko pisne (ob pogojih iz 125.c člena ZZK-1, nakar jih glede na četrti odstavek 125.d člena v elektronsko obliko pretvori centralno vložišče), sicer pa elektronske (glej 3.a in 125.a člen ZZK-1). Vloge v elektronski obliki morajo biti poslane preko ustreznega informacijskega sistema sodišča in podpisane z varnim elektronskim podpisom. Konkretna po elektronski pošti poslana vloga stečajnega upravitelja ni v nobeni od navedenih oblik, posledično pa tudi ne vsebuje ustreznega podpisa.
Odločitev o dovolitvi izbrisa stavbne pravice je pravilna. Stavbna pravica je bila pridobljena po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižni sodnik je zato pri odločanju o vpisu na podlagi sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnin kupcu pravilno uporabil določbo prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP.
Določba prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP ne daje podlage za izbris stvarnih služnosti, pač pa le osebnih služnosti, stvarnih bremen ali stavbne pravice.
ZZK-1 člen 17, 31, 31/3, 124, 148. 150, 248.. ZPPLPS člen 6.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - identifikacijski znak nepremičnine - presoja identitete nepremičnine - opisna navedba - sprememba identifikacijskih podatkov nepremičnin - pogoji za dovoljenost predlaganega vpisa - nakup stanovanja po določbah o privatizaciji stanovanj
Prva v verigi pogodb je bila sklenjena po določbah SZ, in je treba pogoje za vpis presojati tudi z vidika določbe 6. člena Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - poseg v človekove pravice - nujnost posega - zakonski pogoji za izrek ukrepa - okoliščine konkretnega primera
Zdravljenje v psihiatrični bolnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice in zlasti pravico do osebne svobode, pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, kar predstavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar pa je v določenih primerih takšen poseg vendarle nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb, bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja pod pogoji, ki jih določa zakon in so omejeni na najkrajši možni čas, postopki v katerih se o tem odloča, pa so nujni.
Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja in zdravja ter življenja drugih temeljijo na celotni presoji obnašanja zadržane osebe v določenem daljšem časovnem obdobju in vodijo v sklep, da se je zdravstveno stanje pritožnika v zadnjem času poslabšalo do te mere, da so izpolnjeni pogoji za njeno zdravljenje brez privolitve. Dejstvo, da je izvedenec predlagal, da se dokazovanje opravi v odsotnosti pridržane osebe, pa je dovolj ugotovljeno s tem, da je izvedenec povedal, da bi to lahko povzročilo poslabšanje pritožnikovega zdravja.
SPZ člen 67, 99. ZPP člen 11, 11/3, 109, 298, 304, 304/1.
poseg v solastninsko pravico - varstvo solastninske pravice pred posegom drugega solastnika - vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorno varstvo - vodenje postopka - procesno vodstvo - zloraba pravic - zloraba procesnih pravic - denarna kazen - izrek denarne kazni - višina denarne kazni - teža kršitve - znižanje denarne kazni
Za zaključek o pravno-relevantnem vznemirjanju (so)lastninske pravice ne zadostuje zgolj dejstvo, da je eden od solastnikov brez soglasja drugega posegel v solastno stvar (nepremičnino), ampak da mora tožeči solastnik v takem primeru ustrezno (jasno) zatrjevati in dokazati, da je zaradi očitanih posegov drugega solastnika konkretno oviran (vznemirjan) pri izvrševanju svoje solastninske pravice ali da je ta zato kakorkoli zmanjšana (dejansko okrnjena).
Okoliščina, da je sodnica ves čas skrbela za ustrezen tek postopka in v tem smislu preprečevala, da pravdne stranke svojih procesnih pravic niso zlorabljale ali jih prekoračevale (oziroma da je skrbela, da je postopek tekoče tekel in da ni izgubil svoje niti), pomeni zgolj, da je ravnala tako, kot od nje zahteva zakon (glej npr. 298. člen ZPP). Pravdne stranke pa so dolžne na drugi strani takšno procesno vodenje in v zvezi z njim podane zahteve sodnika upoštevati ter ga pri tem ne ovirati (onemogočati).