Prevzem poštne pošiljke s strani toženčeve žene (na podlagi 142. člena ZPP), predvsem pa dejstvo, da tožencu žena za prevzem poštne pošiljke ni povedala, ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Enako velja za toženčevo sklicevanje na ishemično možgansko kap; zgolj obstoj bolezni ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, za takšen razlog mora biti izkazano še, da je bolezen nepredvidljiva in nenadna, česar pa toženec ni storil (niti ni podal navedb v tej smeri).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nagrada in stroški cenilca - nagrada in stroški izvedenca
Iz slednjega izhaja, da je izvedenec imel nalogo, da oceni vrednost ene nepremičnine pred in po vlaganjih in sama vlaganja. Takšna cenitev pa po oceni sodišča druge stopnje ne pomeni, da gre za tri pisne cenitve oziroma izvedensko mnenje in dve cenitvi, za katere bi izvedencu pripadale tri nagrade po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih tolmačih
napotitev na pravdo - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - dedovanje zaščitenih kmetij - razveljavitev dedne izjave v pravdi - odpoved dedovanju - dediči - pravica do dedovanja - pogoji za dedovanje - splošna pravila
V skladu z določbo 7. člena ZDKG se med sodediči, ki ostanejo po uporabi kriterijev iz prvega odstavka prej navedenega člena, določi dedič tako, da se upošteva prednost sorodnikov iz bližnjega kolena, med sorodniki iz istega kolena pa ima prednost tisti, ki je najbolj usposobljen za opravljanje poklica kmeta. Skladno s prvim odstavkom 12. člena ZDKG lahko v primeru, ko je dedič lastnik druge zaščitene kmetije, sodedič iz istega dednega reda zahteva, da se izloči iz dedovanja.
Tudi potencialni dedič J. J. pritožniku oporeka pravico do dedovanja zaščitene kmetije. V primeru, da ne bi bilo dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitne kmetije po 7., 8., 9., 10., 11. in 12. členu ZDKG, bi zaščiteno kmetijo dedovali vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru bi se smela zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih. Zaradi podane odpovedi J. J. v krog teh dedičev ne bi bilo moč uvrstiti, zato je nedvomno izkazan njegov pravni interes za razveljavitev izjave v zvezi z dedovanjem zaščitene kmetije.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 17, 17/1.
dodatek za pripravljenost in premestljivost - plača - delo v tujini
Pogoje za priznanje dodatka za pripravljenost in premestljivost določa Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini v 17. členu. Prvi odstavek tega člena določa, da pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih, katerih dolžnosti so določene kot premestljive, pripada dodatek v višini 10 % vrednosti nominalne osnove za delo v tujini od dneva, ko je za pripadnika s strani poveljstva izdan ustrezen akt o pripravljenosti za premestitev. Iz te določbe torej izhajajo trije pogoji za priznanje dodatka za pripravljenost in premestljivost: (1) razporeditev na mednarodno vojaško dolžnost, (2) ki je določena kot premestljiva, in (3) s strani poveljstva izdan ustrezen akt o pripravljenosti na premestitev.
Tožnica je v tem sporu uveljavljala obračun in plačilo zadržanega dela plače za sporno obdobje. S pogodbama o zaposlitvi je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno zadržanje plače v obsegu 10 %, oziroma 5 %, pri čemer se je zadržani del plače izplačeval v odvisnosti od uspešnosti poslovanja družbe oziroma doseganja pričakovanih rezultatov - izpolnitev ciljev, dogovorjenih s poslovnim načrtom za posamezno leto. Tožena stranka je tožnici na teh podlagah tudi dejansko zadrževala del plače, kot je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi plačilnih list. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da so navedene podlage za zadržanje plače nične (86. člen OZ).
pogodba o preužitku - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - aleatorna pogodba - darilni namen - izpolnitveno ravnanje - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - enakost pred zakonom - pravica do enakega varstva pravic - pravica do zasebne lastnine - omejitve lastninske pravice - ničnost pogodbe - sodna praksa kot vir prava
Ugotovljena so bila vsa odločilna dejstva, ki jih razlaga materialnega prava upošteva kot vrednost izpolnitvene obveznosti prevzemnika in sicer tako pretekla ravnanja (ne samo skrb za preužitkarja temveč tudi vlaganja v premoženje), bodoča (po sklenjenih pogodbah) ter osebna, čustvena povezanost oz. zaupanje. Ta dejstva ne ustrezajo citirani materialnopravni razlagi (predpostavki) očitne nesorazmernosti prevzemnikove izpolnitvene obveznosti in s tem tudi prikritega darilnega namena pri sklenjenih pogodbah o preužitku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027668
SPZ člen 37, 95, 95/2, 95/8. OZ člen 86, 440, 494. ZPP člen 204, 286, 286/2, 286/4, 286a, 286a/5, 351, 351/2. ZPP-E člen 125, 125/1. ZON člen 20, 71. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (2015) člen 10. Uredba o živalskem vrtu in živalskem vrtu podobnem prostoru (2003) člen 3.
lastninska pravica - lastništvo nepremičnine - krajinski park - omejitve lastninske pravice - omejitve lastninske pravice v javnem interesu - nemoralno ravnanje - predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - vezanost na pravnomočno odločbo - pravica do izjave - prekluzija dokazov - predložitev dokaza po prvem naroku - zavezovalni pravni posel - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - dobra vera - uporaba tuje stvari - uporabnina - predmet pogodbe - ničnost pogodbe - nasprotovanje moralnim načelom - moralna načela - istovetnost tožbenega zahtevka - nedovoljene pritožbene novote - prodaja tuje stvari - razpolagalno upravičenje - nacionalizirana nepremičnina - dobroverni lastniški posestnik - posest - izvrševanje posesti - dobrovernost - učinki pravnomočnosti - obvestilo tretjega o pravdi
Tudi če bi bila lastnica sporne nepremičnine občina (pa se to ni izkazalo), ne le v primeru, če bi tožnica morala imeti dvom, ali je prodajalec res lastnik, nakup takšne nepremičnine ne pomeni nemoralnega ravnanja. Prodaja tuje stvari namreč ni prepovedana, zato ni nedopustnosti ali nezakonitosti predmeta pogodbe in podlage pogodbe ter prodajna pogodba ni nična. OZ v 440. členu izrecno določa, da prodaja tuje stvari veže pogodbenika. Neobstoj razpolagalnega upravičenja tako ni ovira za veljavno sklenitev zavezovalnega posla in posledično tudi ne podlaga za ničnost pogodbe.
Po današnjem splošnem razumevanju družbene morale nikakor ni nemoralen nakup nepremičnine, če je storjen zgolj zaradi zasledovanja ekonomske koristi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026183
KZ-1 člen 306, 306/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
izdelovanje ali pridobivanje orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - opis kaznivega dejanja - konkretni opis - zakonski znaki kaznivega dejanja - jezikovna razlaga - pripomočki, namenjeni za vlamljanje - izvršitveno dejanje
Jezikovna razlaga drugega odstavka 306. člena KZ-1 ne dopušča argumentacijskega prostora, da je izdelava vlomilskega pripomočka kazniva le, če storilec vlomilski pripomoček napravi za drugega, ne pa zase. Tako stališče zastopa Komentar posebnega dela kazenskega zakonika (2017), vendar ga pritožbeno sodišče ne sprejema, nanj pa tudi ni vezano.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - reintegracija
Bistvenega pomena za odločitev o reintegraciji je predvsem tožničina starost, dejstvo, da je delovni invalid III. kategorije s priznano pravico do dela v skrajšanem delovnem času in da je bila pri toženi stranki zaposlena od leta 1986 (kar pomeni preko 30 let). Pritožbeno sodišče glede na izpostavljeno soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnica zato objektivno težko zaposljiva oseba. Te okoliščine in interes tožnice po reintegraciji prevladajo nad okoliščinami in interesi tožene stranke.
Tožena stranka je v utemeljitev predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi navajala okoliščine, s katerimi je utemeljevala zakonitost odpovedi (prenehanje potreb po delu tožnice, razporeditev nalog na ostale delavce, ukinitev tožničinega delovnega mesta). Odpoved je nezakonita, kot izhaja iz (pravnomočne) sodbe na podlagi pripoznave, kar pomeni, da na podlagi istih okoliščin predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi ne more biti utemeljen.
Probacijska enota je ravnala nepravilno, ko je vabila obsojenca na razgovor na določen termin s priporočeno sodno pošiljko in ne da bi počakala na izkazano vročitev vabila obsojencu in potek osemdnevnega roka, v katerem bi lahko obsojenec opravičil svoj izostanek in dogovoril nov termin razgovora, obvestila sodišče o nesodelovanju in neodzivanju obsojenca.
Sodišče prve stopnje pred odločitvijo o obsojenčevem predlogu za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist s prvim dopisom probacijske enote ni seznanilo obsojenca in njegovih zagovornikov, pa bi to moralo storiti in bi na ta način obsojencu dalo možnost, da pojasni okoliščine izostanka iz razgovora na probacijski enoti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027782
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 150.. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 12/3.. ZOdv člen 17, 17/5.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - delo na višini - nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca
Ker pa mora tudi delavec, opravljati delo z ustrezno skrbnostjo (merilo je povprečno skrben delavec), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan tožnikov soprispevek k nastali škodi. V zvezi s tem je pravilno poudarilo, da je bilo tožnikovo ravnanje (opravljanje dela povsem na vrhu A-krake lestve s stegovanjem proti stropu, tj. do višine 3,3 metra) povsem nerazumno in zato v nasprotju ne le skrbnostjo povprečnega delavca, ampak skrbnostjo povprečnega človeka. Od tožnika bi se v konkretni situaciji, zlasti glede na njegove dolgoletne izkušnje v tem poklicu, pričakovalo, da za svojo varnost tudi sam poskrbi tako, da opravljanje dela na tak način odkloni. To pa pomeni, da bi moral bodisi uporabiti ustrezno delovno sredstvo, v konkretnem primeru premični delovni oder, bodisi opozoriti delodajalca na neustreznost delovnega sredstva. Ker tega ni storil, je k nastali škodi prispeval v obsegu 30 %.
V predmetni zadevi so podani vsi potrebni elementi krivdne odškodninske odgovornosti tožene stranke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo protipravno ravnanje tožene stranke - nezakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Ne drži, da je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo odškodnino zgolj zato, ker je bilo razsojeno, da je sporna odpoved nezakonita, pač pa je na podlagi pravnomočne sodbe ugotovilo, da je bila v zvezi s to odpovedjo tožnica neenako obravnavana zaradi svojega zdravstvenega stanja, kar je protipravno ravnanje.
Če toženka ni uspela izničiti učinka javnopravnih omejitev na kupljeni nepremičnini (na kar je ob sklenitvi prodajne pogodbe računala) in zgraditi novega poslovno stanovanjskega objekta tudi na mestu gospodarskega poslopja, v katerem bi bil tudi poslovni prostor, v skladu s prodajno pogodbo namenjen tožniku, ter ob dejstvu, da je toženka kmalu po nakupu to nepremičnino obremenila z znatnimi obveznostmi iz naslova hipotek, nekaj let za tem pa je to nepremičnino še odtujila, ni mogoče slediti toženkini trditvi, da naj bi bila sedaj prodajna pogodba nična zato, ker naj bi bil predmet njene obveznosti delno nemogoč, saj bi bilo to v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Ker je toženka vedela za vse zgoraj povzete okoliščine (prejšnja točka obrazložitve) že pred sklenitvijo prodajne pogodbe in je sprejela rizik morebitne izjalovitve svojega načrta, toženka odgovarja, če zaradi javnopravnih omejitev ne more zgraditi dogovorjenega poslovnega prostora in ga izročiti tožniku. V tem primeru toženka odškodninsko odgovarja tožniku (četrti odstavek 239. člena OZ), ki je bil pogodbi zvest in je izpolnil svoje pogodbene obveznosti (primerjaj sodbo VSRS II Ips 222/2013).
predlog za izločitev izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - pavšalni pritožbeni očitki
Očitek, da izhaja izvedenčeva pristranskost iz primerjave njegovega izvedenskega mnenja z delom "izvedencev" B. in J. ter iz primerjave izvedenčevih ugotovitev z dejanskim stanjem, kot izhaja iz listin v spisu, je neobrazložen, zato pritožbenemu sodišča nanj ni potrebno odgovarjati.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2002) člen 13, 13/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - predmet obdavčitve - denarna odškodnina
Prvi odstavek 13. člena Pravilnika določa, da se od odškodnin ne obračuna in plačuje DDV. V drugem odstavku 13. člena Pravilnik so našteti primeri odškodnin, ki lahko nastanejo pri poslovanju gospodarskih subjektov na trgu. Ugotoviti sicer je, da drugi odstavek 13. člena Pravilnika, ki je podzakonski predpis, ne ureja vseh primerov odškodnin, zato je potrebno pri presoji utemeljenosti zahtevka tožnice do povračila škode iz naslova DDV izhajati iz splošnega predpisa oziroma ZDDV-1. Predmet obdavčitve ureja 3. člen ZDDV-1, ki v prvem odstavku določa transakcije, ki so predmet DDV. Izhajajoč iz zakonske ureditve sodišče druge stopnje zaključuje, da odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1. Na podlagi davčne zakonodaje tožnica torej v obravnavnem primeru ni davčni zavezanec ali davčni plačnik, zato slednja od toženih strank ni upravičena zahtevati povračilo zneska DDV.
odločitev o skupnih stroških - skupni stroški postopka - postopek za ureditev meje - udeleženci postopka - porazdelitev stroškov
Po splošnem pravilu iz 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Če so nastali skupni stroški, sodišče odloči v kakšnem razmerju jih nosijo udeleženci. Po določbi 139. člena ZNP skupne stroške v postopku za ureditev meje praviloma nosijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja. Sodišče pa lahko odloči o skupnih stroških postopka tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi.
Med skupne stroške sodijo stroški za delo sodišča, kamor je nedvomno treba uvrstiti tudi stroške sodnih taks.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025943
ZPP člen 8, 286b, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 86.
zavrnitev dokaznega predloga - podatki iz medicinske dokumentacije - pravica do izjave stranke - pregled dokumentacije - izvedensko mnenje - kvaliteta dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga - zadostna trditvena podlaga - veljavna sklenitev pogodbe - razsodnost - sklenitvena pogodbena faza - nična pogodba - stanje nerazsodnosti - dokazna ocena vseh dokazov
Pritožbeno sodišče zavrača očitek, da je bilo tožencem onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravice, da mnenje skupaj z dokumenti, ki so bili podlaga zanj, pregleda z njihove strani izbran strokovnjak. Ne sicer zato, ker stranka, če izvedenec po navodilu sodišča pregleda (tudi) dokumentacijo, ki ni del spisa, nikoli ne bi imela pravice, da jo pregleda tudi sama (ali s pomočjo z njene strani angažiranega strokovnjaka), ampak zato, ker ugotavlja, da toženci tega pred sodiščem prve stopnje sploh niso zahtevali. Tudi to, da prejetih mnenj zato ne morejo kvalitetno (to je s pomočjo strokovnjaka) pregledati, prvič navedejo šele v pritožbi.
V času sklepanja sporne pogodbe zapustnica ni bila več razsodna.
ZPP člen 357a.. ZDR-1 člen 88, 88/5, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - vročitev odpovedi
Ker je tožnik toženo stranko pred potekom petih zaporednih delovnih dni obvestil o razlogih za svojo odsotnost, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je podan odpovedni razlog iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Vendar pa sodišče v individualnem delovnem sporu v zvezi z zakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki je navedena v odpovedi, pač pa mora presojati v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazloženi dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer delodajalec v sodnem postopku ne sme širiti v odpovedi obrazloženega dejanskega odpovednega razloga. Razlogovanje sodišča prve stopnje kaže tudi na relevantnost odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vendar pa so zaključki v zvezi s tem pomanjkljivi.
Zgolj udeležba na sestanku, predmet katerega je obravnava problematike poslovanja in zniževanja plač, še ne pomeni, da delavec soglaša z znižanjem plače oziroma da se na takšen način dogovori z delodajalcem za spremembo pogodbe o zaposlitvi.