SPZ člen 107, 110. ZVEtL-1 člen 17, 17/3. ZNP člen 118.
nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - vzpostavitev etažne lastnine - sporazum o delitvi solastne nepremičnine - dogovor o načinu uporabe solastne stvari - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine
Iz obrazložitve predloga ZVEtL-1 izhaja, da je zakonodajalec ocenil, da primerov navidezne solastnine ni mogoče reševati v postopku za delitev solastnine po splošnih določbah SPZ.
Od uveljavitve SPZ pravni temelj nastanka etažne lastnine vključuje vpis v zemljiško knjigo, zato nevpisan prostorski del stavbe po 1. 1. 2003 zunajknjižno (zgolj s sklenitvijo pogodbe oz. dogovora) ni mogel postati samostojen predmet lastninske pravice, v zvezi z njim pa ne nastati stvarnopravna razmerja etažne lastnine.
predlog za začasno odredbo - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - stiki z mladoletnim otrokom - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - izrek denarne kazni - otrokova korist
Stališče prvega sodišča, da je bila toženki zagotovljena pravica do izjave že z vložitvijo ugovorov zoper začasni odredbi in z njenim zaslišanjem na naroku 20. 7. 2018, je zmotno. V ugovornem postopku bi moralo prvo sodišče vročiti toženki tudi tožnikov predlog za začasno odredbo (začetni procesni akt), saj bi šele s tem bilo omogočeno toženki, da se seznani z vsemi tožnikovimi navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe ter da se o njih lahko tudi izjavi. Ta kršitev postopka je bila v novem postopku sanirana.
Začasna odredba je bila nujna zaradi preprečitve odtujevanja otroka od tožnika.
Iz podatkov spisa izhaja, da so posamezni stiki odpadli zaradi otrokove bolezni ter da so bili kasneje nadomeščeni. Zato ni bilo podlage za izrek denarne kazni.
obojestranska krivda - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda imetnika motornega vozila
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta nesrečo zakrivila dva dejavnika, in sicer vožnja po nasprotnem pasu (sekanje ovinka) neznanega vozila ter posledično sunkovita reakcija tožnika, in njegova prehitra in razmeram na cesti ter taki reakciji neprilagojena vožnja. Ocena, da je krivda neznanega vozila 80%, tožnikova pa 20%, je torej pravilna in v okviru navedene sodne prakse v podobnih primerih.
pravica do dokazovanja - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - tuj državljan - neizvedeni dokazi - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Razlog za zavrnitev dokaznega predloga, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje, ni ustavno sprejemljiv. Sodišče bi s takšno argumentacijo lahko zavrnilo le izvedbo dokaza v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa dokaza, ki naj izpovedbo prvega toženca ovrže. Tožnica je želela dokazati, da izpovedba toženca, da vsak mesec ni prejel plače, ne drži, to pa bi lahko privedlo do drugačne rešitve spora, zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z zavrnitvijo dokaznega predloga brez upravičenega razloga je sodišče prve stopnje kršilo tudi pravico tožnice do izjave, ki jo varuje 22. člen Ustave RS, ter kršilo načelo 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, da mora imeti vsaka stranka v postopku enako možnost, da predstavi zadevo, in nobena od njiju ne sme uživati kakršnekoli bistvene prednosti pred svojo nasprotnico.
začasna odredba - postopek zavarovanja z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - izdaja začasne odredbe - izvršba - pravnomočnost sodbe - izvršitev sodbe
Čas trajanja začasne odredbe mora biti določen in je glede na določbo 267. člena lahko tudi do konca izvršilnega postopka. Dejstvo, da je vmes sodba postala pravnomočna, še ne pomeni, da lahko tožena stranka zahteva ustavitev začasne odredbe po 278. členu ZIZ.
ZFPPIPP člen 126, 126/1, 299, 299/5, 346. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - nedopustnost pritožbe - izločitveni upnik - pravni interes za pritožbo
Kot izhaja iz pritožnikove prijave, je z njo uveljavljal svojo izločitveno pravico na mesu, ki pa je bilo na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča o nujni prodaji, prodano, ker je šlo za hitro pokvarljivo blago.
Upravitelj utemeljeno opozarja, da bo imel pritožnik v primeru, če bo njegova izločitvena pravica priznana, pravico do kupnine, dosežene s prodajo blaga in ne bo poplačan iz stečajne mase v sorazmerju z ostalimi upniki. Tako se pokaže, da izpodbijani sklep v njegov pravni položaj ne posega, posledično pa s pritožbo zoper ta sklep drugačnega oziroma boljšega položaja zase pritožnik ne more doseči. Zato mu je kot upniku stečajnega dolžnika treba odreči pravni interes za pritožbo.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost
Navedbe tožnika, da se toženec izogiba plačilu odstopljene terjatve, ter da je ponaredil listino, s katero naj bi dokazoval, da je vtoževano terjatev že poplačal odstopniku terjatve (kar se je sicer tekom dokaznega postopka izkazalo za neresnično), ter s strani prvega sodišča ugotovljeno dejstvo, da toženec lažno navaja, da je elektronsko sporočilo, ki ga je predložil toženec z osnutkom posojilne pogodbe, sestavil tožnik (čemur tožnik sploh ni oporekal), so pravno nepomembni za ugotavljanje obstoja subjektivne nevarnosti. Gre namreč za nasprotovanje toženca tožbenemu zahtevku tožnika, kar se bo presojalo v nadaljevanju pravdnega postopka. Postopek v okviru začasne odredbe pa ni namenjen ugotavljanju utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka, temveč je omejen le na presojo pogojev iz 270. člena ZIZ. V konkretnem primeru bi moral tožnik zatrjevati in verjetno izkazati relevantna dejstva, ki kažejo na takšna ravnanja toženca, zaradi katerih bo uveljavitev terjatve tožnika onemogočena oziroma precej otežena, česar pa ni zmogel.
oprostitev plačila sodne takse - povrnitev sodne takse - uspeh stranke v postopku - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje
Pogoj za uporabo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 v konkretnem primeru ni le dejstvo, da je tožnica na podlagi sklenjene poravnave pridobila premoženje, ki presega višino takse, katere plačila je bila oproščena, ampak tudi, ali njeno splošno premoženjsko stanje omogoča, da takso plača ne da bi bilo ogroženo preživljanje nje in njene družine.
izvršilni stroški - delni umik predloga za izvršbo - obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Temeljno pravilo o povračilu izvršilnih stroškov ZIZ določa v petem odstavku 38. člena, po katerem mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi tako ni, ali upnikove vloge, za katere zahteva povračilo stroškov, dosegajo standard obrazloženosti, pač pa vprašanje, ali so bile upnikove vloge z navedbami delnih plačil ter obračuni terjatve potrebne za izvršbo. Sodna praksa v takih primerih zavrača upnikove zahtevke za povračilo stroškov. Pri tem izhaja iz določbe 43. člena ZIZ, ki ne zahteva obrazloženega umika predloga za izvršbo, ter tretjega odstavka 138. člena ZIZ, po katerem mora banka pri izvrševanju sklepa o izvršbi o opravljenem poplačilu upnika takoj obvestiti sodišče.
Pregled nad posameznimi poplačili ima organizacija za plačilni promet, ki je v sklepu o izvršbi prva navedena (primarna banka), ki o poplačilu obvešča upnika in sodišče, zato posebna angažiranost upnika v smislu pregleda in obračunavanja terjatve kot se zatrjuje v pritožbi, ni razlog, da se dolžniku naložijo stroški upnikovih vlog, s katerimi je o delnih poplačilih obveščal sodišče, slednje pa je njegovim navedbam sledilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026097
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 376, 376/1, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/1, 396/2, 399. ZFPPIPP-G člen 21, 34, 34/3. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 58. URS člen 14, 22.
postopek osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ustavna pritožba - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - odločba Ustavnega sodišča - nadaljevanje postopka - predhodno vprašanje - skladnost zakona z ustavo - zatrjevanje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin
Že z odločbama Ustavnega sodišča Up-38/17 z dne 21. 3. 2017 in Up-38/17 z dne 11. 7. 2019 je bilo rešeno vprašanje prekinitve pritožbenega postopka in njegovega nadaljevanja ter vprašanje skladnosti določbe tretjega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G v zvezi s to novelo spremenjenim 399. členom ZFPPIPP z Ustavo ter posledično vprašanje z ustavno pritožbo uveljavljane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vse to pa so bili v pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep izrecno kot ključni izpostavljeni pritožbeni razlogi. Nanje pa je kot o predhodnem vprašanju za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa odgovorilo že Ustavno sodišče, zato je pritožba z zgoraj navedenima odločbama izzvenela.
predlog za izdajo začasne odredbe - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba odločitve o stikih - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - spremenjene okoliščine - stiska otroka - režim izvajanja stikov - obstoječ izvršilni naslov
Začasne odredbe v družinskih pravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interes obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovem izdajanju pristopiti restriktivno.
Ne gre za primer, ko o stikih še ne bi bilo odločeno in da ima nasprotni udeleženec že več kot leto dni pravnomočen in izvršilen pravni naslov, s katerim so bili stiki določeni. Nasprotni udeleženec torej lahko doseže izvrševanje stikov. Spremembe, ki jih z začasno odredbo predlaga (glede načina oziroma obsega izvajanja stikov), so obsežne in znatne, zato mora sodišče v postopku ugotoviti, če so take spremembe v korist otrok in če je potrebno nujno ukrepanje.
Ni v predlagateljici vzrok, da se otroka stikom upirata. Ker pa otroka ob predaji na stik doživljata hudo stisko in upoštevaje njuno starost, je po oceni sodišča prve stopnje, ki ji pritožbeno sodišče v celoti sledi, zaradi čustvene podpore in vzpodbude treba izvesti stik ob podpori osebe, ki ji otroka zaupata. Sodišče je zato ocenilo kot najprimernejši način izvedbe stika tak, kot je že določen v pravnomočni sodbi.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 50, 121, 121/1, 239, 239/3. ZGD-1 člen 59, 60, 60a, 61, 580, 580/6, 618, 618/2. OZ člen 1034, 1034/3. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 247/2.
stečajni postopek nad pravno osebo - vročitev sklepa o začetku stečajnega postopka dolžnikovim družbenikom - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - seznanitev s sklepom - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - obstoj terjatve do dolžnika - judikatne terjatve - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - poroštvo - letno poročilo - dokazni standard verjetnosti - izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - pravna in dejanska vprašanja - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - poslovna dokumentacija - nepravilnosti v izvršilnem postopku - časovna oddaljenost dogodkov - pripojitev gospodarskih družb - dokapitalizacija - pogodba o leasingu - pozitiven pogodbeni interes - škoda
Pogodbeni dogovor o načinu obračuna obveznosti dolžnika iz Pogodbe (v primeru odstopa od pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca) predstavlja vnaprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa upnika (premoženja, ki bi upniku pripadalo, če bi bila pogodba v celoti pravilno izpolnjena). Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik trdil, da končni obračun leasinga še ni bil izveden, zaradi tega pa tudi ni mogel (ne glede na drugačne trditve) dokazati, da (vnaprej dogovorjen) izračun pozitivnega pogodbenega interesa presega obseg škode, ki je zaradi odstopa nastala upniku. Upnik razpolaga s pravnomočnimi in izvršljivimi sodbami (s katerimi je dolžniku naloženo plačilo neplačanih obrokov leasinga), dolžnik pa ni uspel niti verjetno izkazati, da so navedene terjatve prenehale, saj končni obračun še ni bil sestavljen (in izveden).
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - določitev preživnine za mladoletnega otroka - določitev stikov z otrokom - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - potrebe mladoletnega otroka - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - nepotreben dokaz - način izvajanja stikov - razporeditev preživninskega bremena - dodatki k plači
Mati je bolj odločna, zna postaviti meje in hkrati deklici nudi večjo čustveno toplino. Poleg tega ima novo družino, ki dovolj dobro funkcionira, se lažje vživlja v dekličina občutja, sledi njenim potrebam in jih podpira. Zato je mati primernejša oseba, da se ji zaupa deklico v varstvo in vzgojo.
zavarovanje nedenarnih terjatev - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - neprimeren način za dosego namena zavarovanja - namen zavarovanja terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Stališče, ki dopušča izdajo regulacijske začasne odredbe (identične zahtevku v tožbi) le ob izpolnjeni predpostavki po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, je nezdružljivo z odločbo Ustavnega sodišča, Up-275/97. Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oziroma sile ne bi ostalo brez pomena.
predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga - predhodno vprašanje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - (ne)veljavnost oporoke - neizpolnitev pogoja
V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ (prvi odstavek 13. člena ZPP) in če sklene, da ga ne bo samo reševalo. V obravnavani zadevi je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno s sodbo in je na to odločitev sodišče v obravnavanem primeru vezano.
regulacijska začasna odredba - narok v postopku izdaje začasne odredbe - izvrševanje stikov z otrokom - ustrezna trditvena podlaga za presojo ogroženosti koristi otrok
Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskem sporu je v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočno sodbo. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Ni namen naroka za obravnavo predloga ali ugovora v postopku izdaje začasne odredbe, da tožnik navaja oziroma pojasnjuje okoliščine, ki zahtevajo ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda, temveč je na stranki, da že v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe glede izpolnitve pogojev za njeno izdajo navede zadostne trditve in zanje predlaga tudi ustrezne dokaze. Odločanje v postopku izdaje začasne odredbe mora biti hitro, zato tudi ni bilo potrebe, da bi prvo sodišče za svojo odločitev moralo pridobiti izvedensko mnenje sodnega izvedenca klinične psihologije.
KZ-1 člen 283, 283/1, 288, 288/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 277/1-4, 435, 435/1, 437, 437/1.
kriva ovadba - zavrženje obtožnega predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
V obtožnem predlogu ni podan zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, in sicer naznanitev kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Nestrinjanje s procesnim vodstvom civilne sodnice ne zadošča za konkretizacijo tega zakonskega znaka.
Status ovaditelja ne more nadomestiti pomanjkljivega opisa kaznivega dejanja niti v kazenski ovadbi niti v obtožnem predlogu.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026367
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 129.a/5.
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - rok za opravo dela v splošno korist - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Sodišče prve stopnje je v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je rok za opravo dela v splošno korist za obsojenko potekel z dnem 6. 1. 2019, v nadaljevanju pa je ob sklicevanju na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 58911/2011 z dne 16. 3. 2017 utemeljeno zaključilo, da je rok dveh let, v katerem se lahko izvrši kazen zapora z delom v splošno korist (osmi odstavek 86. člena KZ-1), zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv, zaradi česar ni mogoče slediti pritožbenim navajanjem o podaljšanju roka oziroma odložitvi izvrševanja dela v splošno korist.
nagib za sklenitev darilne pogodbe - razveza zakonske zveze - vrnitev darila - skupno premoženje - vlaganja v nepremičnino - položaj stranke in stranskega udeleženca
Sodna praksa je že oblikovala enotno stališče, da razveza zakonske zveze med toženo stranko in hčerko prvo in drugo tožeče stranke (stransko intervenientko) po tako dolgem času od daritve ne more biti podlaga za ugotovitev, da je nagib za sklenitev darilne pogodbe izjalovljen in za posledično uporabo četrtega odstavka 210. člena ZOR, ki je veljal v času sklenitve darilne pogodbe.
Prvotoženi je torej kot izvršitelj imel za svoje postopanje podlago v sklepu, izdanem s strani sodišča in je bil dolžan izpolnjevati zakonska pooblastila (49. člen ZIZ). Ni dvoma, da kot izvršitelj ni ravnal samovoljno, da ni postopal brez pravne podlage in da ni deloval arbitrarno, zato mu kot izvrševalcu pravnomočnih sodnih odločb ni mogoče očitati protipravnosti.