• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 19
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL Sodba I Cpg 448/2018
    27.8.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00027651
    URS člen 26. KZ-1 člen 113.
    odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - kvalificirana stopnja napačnosti - protipravnost ravnanja policistov
    Standard kvalificirane napačnosti pomeni, da protipravnost ravnanja državnih organov ni podana zgolj zato, ker je bil kazenski postopek uveden, pa potem ni prišlo do obsodbe, temveč mora ravnanje državnih organov prekoračiti mero dopustnega.

    Okoliščina, da je v oprostilni sodbi kazensko sodišče druge stopnje v večji meri verjelo drugim dokazom v kazenskem postopku in upoštevalo spremembo kazenske zakonodaje ter zaključilo, da tožilstvu ni uspelo s stopnjo gotovosti dokazati krivde obtoženih, ne pomeni, da je zgolj na tej podlagi ravnanje organov pregona oziroma prvostopenjskega sodišča protipravno.
  • 102.
    VSM Sodba I Cp 590/2019
    27.8.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00049538
    ZPP člen 205, 206.
    prekinitev postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - premoženjskopravni zahtevek - vezanost na kazensko obsodilno sodbo

    Sodišče prve stopnje zaključuje, da vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper kazensko sodbo ne predstavlja zakonskega določenega razloga, zaradi katerega bi lahko sodišče ta pravdni postopek prekinilo.
    Tožnica, ki v obravnavanem primeru v kazenskem postopku ni prijavila premoženjskopravnega zahtevka, je morala začeti pravdo za ugotovitev svojega zahtevka, da lahko po njegovi ugotovitvi zahteva plačilo iz odvzete vrednosti.

  • 103.
    VSL Sodba in sklep I Cpg 89/2019
    27.8.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00026220
    ZPP člen 181.
    ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe - izpolnitev obveznosti
    Tožeča stranka ne more obdržati v veljavi sklepa o izvršbi, ki toženca zavezuje k plačilu terjatve tožeče stranke po tem, ko je tožeča stranka to terjatev že dobila plačano, in je prav na podlagi poplačila sama umaknila predlog za izvršbo. Stališče tožeče stranke, da bi se z ugoditvijo tožbenemu zahtevku obstoj razmerja med pravdnima strankama utrdil s pravnomočno odločitvijo, materialnopravno ni pravilno. Dajatveni zahtevek namreč nima takšne narave (pravnomočnost dajatvene sodbe ne pomeni pravnomočne odločitve o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja, saj o njem sodišče odloči le kot o predhodnem vprašanju brez učinka pravnomočnosti), niti s takšnim zahtevkom tožeča stranka ne more preprečiti tožencu, da uveljavlja zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
  • 104.
    VSL Sklep II Cp 1500/2019
    27.8.2019
    SODNE TAKSE
    VSL00026226
    ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/2.
    sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - napačno odmerjena taksa
    Sodišče prve stopnje je sodno takso napačno odmerilo, zato bi moralo pritožnikovemu ugovoru ugoditi in izdani plačilni nalog razveljaviti, pritožniku pa poslati nov plačilni nalog (drugi odstavek 34.a člena ZST-1). Ker tega ni storilo, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in drugi sklep ustrezno spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.
  • 105.
    VSL Sklep I Cp 1449/2019
    27.8.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00026186
    ZD člen 173, 173/3.
    pritožba edinega dediča zoper sklep o dedovanju - prepozna pritožba - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku
    Res je, kot pravi sodišče prve stopnje, da je dedinja zamudila rok za vložitev pritožbe, vendar je ob tem spregledalo, da lahko sodišče druge stopnje upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep (tretji odstavek 173. člena DZ). Ker je pritožnica edina dedinja, bi torej lahko šlo prav za situacijo iz tretjega odstavka 173. člena ZD, zato sodišče prepozne pritožbe ne bi smelo zavreči sámo, temveč bi jo moralo predložiti višjemu sodišču in njemu prepustiti odločitev.
  • 106.
    VSL Sodba in sklep I Cpg 432/2018
    27.8.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00027158
    ZPP člen 8, 153, 153/3, 189, 201, 201/1, 201/4, 215, 224, 224/1, 244, 244/1, 286, 286/1, 300, 300/1.
    združitev pravd v skupno obravnavanje - litispendenca - stranska intervencija

    Negativna procesna predpostavka litispendence zaradi združitve zadev v skupno obravnavanje ni prenehala.

    Stranski intervenient mora dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridružil.

    Predpravdno mnenje dopolnjuje to, kar je pritožnica navedla že v tožbi. Že izdelano mnenje bi poleg dopolnjevanja trditvene podlage imelo kvečjemu vlogo navedb, s katerimi se strokovno postavi pod vprašanje pravilnost izdelanega izvedenskega mnenja, ki bi ga odredilo sodišče.

  • 107.
    VSL Sodba I Cpg 160/2018
    27.8.2019
    DAVKI - STEČAJNO PRAVO
    VSL00027342
    ZFPPIPP člen 219, 220, 221b, 221b/2, 221d, 221d/4, 221e, 221e/3. ZDavP-2 člen 44, 44/3.
    razveljavitev poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - nastanek terjatve
    Po oceni višjega sodišča za obravnavane davke - davek na dodano vrednost, davek od dohodka pravnih oseb in davek od drugih dohodkov - velja, da je narava odločbe le ugotovitvena, ne pa konstitutivna; davčna obveznost je namreč, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, nastala s potekom obdobja, za katero se davek ugotavlja, kar je bilo vse precej pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave.

    Terjatev tožeče stranke do tožene stranke je tako nastala pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave, zato jo je bila tožena stranka dolžna vključiti v posodobljeni seznam terjatev.

    Ne glede na to, da naj bi terjatev tega upnika predstavljala 42,80 % zgoraj navedene osnove, samo to še ne zadostuje za ugotovitev, da brez tega upnika poenostavljena prisilna poravnava ne bi bila izglasovana. Tožeča stranka v tej smeri ni navedla nobenih trditev, torej glede izračuna, kaj bi bilo brez glasov tega upnika, ob upoštevanju, da je za sprejetje glasovala tudi večina vseh upnikov.
  • 108.
    VSM Sklep I Ip 414/2019
    27.8.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00027138
    URS člen 22. ZPP člen 80, 219a, 339, 339/2, 339/2-8.
    omejena procesna sposobnost - pravica do učinkovite izjave v postopku - izvedensko mnenje iz drugega postopka
    Sodišče prve stopnje je s tem, ko kljub okoliščinam, ki so izkazovale dvom v pritožnikovo procesno sposobnost, ni ugotavljalo pritožnikove dejanske procesne sposobnosti, kršilo pravico prvega dolžnika do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave RS).

    Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do s strani prvega dolžnika predloženega psihiatričnega mnenja, iz katerega izhaja, da prvi dolžnik za procesno aktivno sodelovanje v sodnem postopku (aktivno spremljanje) ni sposoben, ampak je iz njega le povzelo, da dolžnik trpi za posledicami možganske kapi, nato pa glede izjav dolžnika presodilo, da so namenjene zavlačevanju postopka.

    Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora sodišče, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem izvesti potrebne dokaze v tekopčem postopku in s stopnjo zanesljivosti ugotoviti, ali je predpisana procesna predpostavka podana.
  • 109.
    VSL Sodba I Cpg 209/2018
    27.8.2019
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL00026249
    Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju člen 86, 86/1, 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5.
    varnost pri delu - pojem delodajalca - poškodba pri delu - dejanski delodajalec - regresni zahtevek zavoda - zavod za zdravstveno zavarovanje
    Tožene stranke ne gre šteti za dejanskega delodajalca oškodovanca, ker ni organizirala in odrejala njegovega dela. Sodna praksa je v podobnih primerih napotenih oziroma "posojenih" delavcev namreč zavzela stališče, da se za dejanskega delodajalca šteje tudi tisti, ki odreja in organizira delo delavcem, ki sicer niso njegovi formalni zaposleni, a so delali po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorom. Že iz podanih trditev tožeče stranke pa v obravnavani zadevi take okoliščine niso podane. Tožeča stranka je tako v tožbi kot tudi v prvi pripravljalni vlogi izrecno navedla, da je oškodovanec popravilo stroja v prostorih tožene stranke izvajal po odredbi oziroma nalogu svojega formalnega delodajalca. O odrejanju del s strani tožene stranke pa tožeča stranka ni podala obrazloženih navedb. Na podlagi ugotovitve, da je delo oškodovanca organiziral in odredil izključno njegov formalni delodajalec, gre le njega šteti za delodajalca v smislu določbe 5. člena ZVZD-1 in posledično določbe prvega odstavka 87. člena ZZVZZ.
  • 110.
    VSK Sodba in sklep I Cp 201/2019
    27.8.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK00030574
    OZ-UPB1 člen 87, 352, 353, 353/1, 362, 362/1, 362/2.. ZPP-UPB3 člen 180, 180/3.. ZIZ-UPB4 člen 271, 271/1.
    zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - mladoletna oseba - tek zastaranja proti mladoletniku - zastaranje terjatve mladoletnika - začasna odredba - primerno sredstvo zavarovanja
    Po določbi prvega odstavka 362. člena OZ zastaranje teče tudi proti mladoletnikom in drugim poslovno nesposobnim osebam, ne glede na to, ali imajo zakonitega zastopnika ali ne. V drugem odstavku istega člena OZ (oziroma ZOR) je določena izjema od tega pravila: zastaranje terjatve mladoletnika, ki nima zastopnika, in druge poslovno nesposobne osebe brez zastopnika ne more nastopiti, preden ne pretečeta dve leti, odkar je taka oseba postala poslovno popolnoma sposobna ali odkar je dobila zastopnika. Navedeni določili 362. člena OZ, ki urejata posebna pravila o nastopu zastaranja posebej varovanih oseb, urejata le iztek zastaralnega roka, ne pa začetek njegovega teka.
  • 111.
    VSL Sklep I Cp 1519/2019
    27.8.2019
    NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
    VSL00026273
    ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
    prisilno pridržanje - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - ogrožanje življenja ali zdravja drugih
    Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je tožnik huje ogrožal svoje zdravje ali zdravje drugih, prav tako ni ugotovilo, da je ogrožal svoje življenje ali življenje drugih ali da je povzročil hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je podan pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
  • 112.
    VSL Sodba I Cpg 108/2018
    27.8.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00027461
    OZ člen 153, 154, 154/4. ZPrCP člen 81.
    regres izplačane odškodnine - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - obvezno avtomobilsko zavarovanje - dodatno zavarovalno kritje - ekskulpacija zavarovanca - nevarna dejavnost
    Reševanje kamiona iz jarka zato ne predstavlja tako specifične funkcije vozila, da bi bilo zanjo potrebno posebno zavarovanje oziroma da ne bi bila ta funkcija obsežena v obveznem avtomobilskem zavarovanju. Vozilo torej ni bilo uporabljeno v nasprotju z njegovim namenom in običajno funkcijo.
  • 113.
    VSM Sodba I Cp 629/2019
    27.8.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSM00027278
    OZ člen 82, 82/2, 83. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (1992) člen 27, 77.
    zavarovanje odgovornosti - obseg zavarovanja odgovornosti - ugovor pasivne legitimacije - ugovor neobstoja zavarovalnega kritja - vir nevarnosti - razlaga splošnih pogojev zavarovanja - ugovor zastaranja - soprispevek k nastanku škodnega dogodka
    Ne zavarovalna polica, ne splošni pogoji podrobneje ne opredeljujejo pomena besedne zveze " nesreča, ki izvira iz nevarnostnega vira - proizvodnja drugih vrhnjih oblačil, ki ima za posledico poškodovanja tretjih" in ne delavcev. Glede na to torej splošni pogoji za sklenjeno zavarovanje odgovornosti niso jasni, ker ne dajo enoznačnega odgovora glede obsega kritja na polici. Ne določajo torej natančno, kaj obsega pojem nevarnostnega vira navedenega na polici - proizvodnja drugih vrhnjih oblačil. Glede na to je potrebno razlagati navedeno določilo splošnih pogojev širše in v prid stranke, ki pogojev ni sestavila (zavarovanke toženke).
  • 114.
    VSK Sklep I Kp 62515/2018
    27.8.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00028271
    ZKP člen 192, 200, 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 277, 277/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.. URS člen 19, 20, 22, 29.. KZ-1 člen 113, 175.
    pravica do izjave - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora - zakonski znak kaznivega dejanja - zloraba prostitucije - utemeljenost suma - spravljanje v podrejen položaj - neogibnost pripora
    Sodišču prve stopnje je s tem, ko je izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ugodilo predlogu tožilstva in je pripor podaljšalo tudi po vložitvi obtožbe, ne da bi počakalo na iztek roka, ki ga je imela obramba za odgovor na predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora, prekršilo obdolženkino pravico do izjave. Sodišče prve stopnje je obdolženki onemogočilo aktivno sodelovanje pri odločanju o podaljšanju začasnega zavarovanja in ji s tem odvzelo možnost, da se v postopku izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Na ravni utemeljenega suma so podana pravno odločilna dejstva, ki kažejo na zakonski znak izkoriščanja prostitucije. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu argumentacijo, da je podan utemeljen sum, da so obdolženci storili kaznivo dejanje zlorabe prostitucije ponovilo in tudi preverilo, ali so se v vmesnem času od predhodno izdanega sklepa okoliščine v zvezi z utemeljenim sumom spremenile, da bi ga omajale ali ovrgle, in zaključilo, da temu ni tako, s čimer je jasno izrazilo svojo oceno, da je utemeljen sum še vedno podan.
  • 115.
    VSL Sklep II Ip 1412/2019
    27.8.2019
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00030324
    ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20a, 21, 21/1,. OZ člen 381.
    notarski zapis kot izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - specifikacija terjatve upnika - izterjava zakonskih zamudnih obresti - vezanost na izvršilni naslov
    Upnik mora za svojo specifikacijo terjatve iz izvršljivega notarskega zapisa podati zadostna in skladna pojasnila oziroma izračun glede višine zahtevanih posameznih postavk (glavnice, pogodbenih in zamudnih obresti oziroma stroškov).

    Ko izvršilni naslov predstavlja izvršljiv notarski zapis, ki vsebuje pogodbeno določilo o plačilu tudi procesnih obresti, je upnik ob upoštevanju narave notarskega zapisa kot izvršilnega naslova in ob upoštevanju načela stroge formalne legalitete kot vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov upravičen tudi do procesnih obresti.
  • 116.
    VSM Sklep I Cp 630/2019
    27.8.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00028510
    ZIZ člen 272, 272/2, 272/3.
    začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
    Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje tožnik nujnosti začasne odredbe zaradi preprečitve uporabe sile ni zatrjeval, njegova navajanja o nastanku težko nadomestljive škode pa so tako splošna, da jih tudi pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti. Tožnik z ničemer ni pojasnil v čem naj bi mu nastala težko nadomestljiva škoda.
  • 117.
    VSL Sklep V Kp 1356/2016
    27.8.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00027432
    ZKP člen 18, 18/2, 156, 156/1. URS člen 22, 23, 23/1, 29, 38.
    predkazenski postopek - odredba preiskovalnega sodnika - bančni podatki - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - obrazloženost odredbe - poseg v ustavno pravico - varstvo osebnih podatkov - pravica do varstva osebnih podatkov - dokazi, pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov - nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - sadež zastrupljenega drevesa - doktrina neizogibnega odkritja - izjema neizogibnega odkritja - ponovljivost dokaza
    Obrazložena sodna odredba pomeni bistven del poštenega postopka, ki ga zagotavljajo 22. člen, prvi odstavek 23. člena in 29. člen Ustave RS. Poseg v pravico do varstva osebnih podatkov, ne da bi sodišče v sodni odredbi obrazložilo, zaradi katerih razlogov so izpolnjeni pogoji za poseg v navedeno ustavno varovano pravico bančnih komitentov, pomeni kršitev pravice do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS.

    Dejstvo, da je predlog državnega tožilca za odreditev prikritega ukrepa obrazložen, preiskovalnega sodnika ne odvezuje dolžnosti, da sam presodi obstoj pogojev za njegovo odreditev in nato svojo odločitev skrbno obrazloži.

    Ob izkazanosti materialnih pogojev po 156. členu ZKP in dejstvu, da gre za ponovljive dokaze, četudi gre za dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi nezakonite odredbe, so v obravnavanem primeru podane specifike, ki upravičujejo uporabo t.i. izjeme neizogibnega odkritja.
  • 118.
    VSM Vmesna sodba I Cp 522/2019
    27.8.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00028941
    URS člen 26. ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 11, 11/1. ZTuj člen 5, 5/2.
    vmesna sodba - temelj tožbenega zahtevka - odškodninska odgovornost države - izbris iz registra državljanov - dovoljenje za stalno prebivanje - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - premoženjska in nepremoženjska škoda
    Tožnica je z dopolnilno odločbo, ki jo je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve dne 25. 3. 2009 dokazala drugi pogoj, da je torej pridobila dovoljenje za stalno prebivanje, kakor to določa ZTuj. Prav tako je bila tožnici 16. 3. 2009 izdana dopolnilna odločba, s katero je Ministrstvo za notranje zadeve ugotovilo, da se šteje, da je imela tožnica v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje od 26. 2. 1992 do 25. 9. 2007 in v tem času prijavljeno stalno prebivališče na naslovu Trg , P..
  • 119.
    VSM Sodba II Kp 58387/2017
    27.8.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00026330
    KZ-1 člen 186, 186/1.
    konoplja - prepovedana droga - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - oprostilna sodba - namen prodaje mamil
    Zgolj informacija, da bo obdolženi konopljo tudi prodal, je ob izostanku drugih dokazov, premalo za zaključek o prodaji prepovedane droge. Po oceni pritožbenega sodišča gre namreč zgolj za nepodkrepljeno informacijo, ki obdolžencu ni dokazana, saj v tej smeri ni bil izveden noben dokaz, pa tudi tožilstvo ga ni predlagalo, zato zgolj navedbe policistov o dobljeni informaciji, nimajo takšne teže, kot jim pripisuje pritožba in nikakor ne dosegajo praga dokaza, ki bi to potrjeval.
  • 120.
    VSL Sodba II Cpg 454/2019
    26.8.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00026368
    ZPP člen 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-15.
    spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
    Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre torej za napačen postopek prenosa podatkov. Takšen napačen prenos podatkov pa iz izpodbijane sodbe ni razviden.
  • <<
  • <
  • 6
  • od 19
  • >
  • >>