ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZTP člen 25d.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sodna razveza - policist
Tudi tožnikova seznanjenost z okoliščinami glede preprodaje drog, ob dejstvu, da je bil dolgoletni policist, ne dokazuje storitve očitane kršitve z znaki kaznivega dejanja (ki je tožena stranka ni vezala še na odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, po kateri bi bila izredna odpoved tudi prepozna). Nepomembna je tako tudi pritožbena navedba, da je tožnik kršil navodila oziroma protokole o zavarovanju sledi, kar v odpovedi niti ni bilo zajeto.
ZPP člen 394, 394-10, 397, 397/2, 398, 398/1.. ZKP člen 59, 59/3.
predlog za obnovo postopka - obrazložitev predloga - trditveno in dokazno breme - nov dokaz - rok za vložitev predloga - pravočasnost predloga - nepopoln predlog
Sodišče prve stopnje je predloga za obnovo postopka pravilno zavrglo kot nepopolna. Kot je pojasnilo, je treba v predlogu za obnovo med drugim navesti okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo te navedbe (drugi odstavek 397. člena ZPP).
delni odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti
Nasprotni udeleženec ni sposoben pridobivati in razpolagati s finančnimi sredstvi, kar izhaja že iz tega, da se sploh ne zaveda, ali ima bančno kartico ali ne, da ne zna računati z dvomestnimi števili ipd. Tudi do sedaj je zadeve s področja financ urejala predlagateljica - mama nasprotnega udeleženca ali pa delavci v zavodih.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pisni sporazum - nadurno delo
Ob ugotovitvi, da nobena od prič ni potrdila, da je bila pri tožencu vzpostavljena praksa vnaprejšnjega podpisovanja sporazumov o prenehanju delovnega razmerja (bodisi ob sklenitvi delovnega razmerja bodisi v času njegovega trajanja) in da tega ni potrdil niti tožnik, ki se ni spomnil, da bi ob sklenitvi delovnega razmerja ali kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja podpisal "bianco" listino, temveč je zgolj dopustil to možnost, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da sporni sporazum ni bil pripravljen v naprej.
ZZZDR člen 65. ZPP člen 115, 115/2, 155, 413. URS člen 22.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic strank - opustitev zaslišanja stranke - neupravičena odsotnost z naroka - zdravniško opravičilo - nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba
Toženka ni izkazala nenadnosti/nepredvidljivosti bolezni ali poškodbe, ki bi ji onemogočila prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, poleg tega pa tudi ni predložila ustreznega opravičila, izdanega na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče prve stopnje je zato narok utemeljeno opravilo v odsotnosti pravilno vabljene toženke (in ob prisotnosti njene pooblaščenke).
Tudi morebitne nejasnosti pri zapisu pogodbenih določil (saj ne gre npr. za spor iz naslova trajanja delovnega razmerja) v tem sporu nimajo večjega pomena kot dejanske okoliščine, glede katerih je potrebno ugotoviti, zakaj toženka ni nadaljevala z delovnim razmerjem pri stranski intervenientki do izteka obdobja, kot se je zavezala po pogodbi o štipendiranju.
denarna socialna pomoč - zavrženje pritožbe - elektronska oblika - elektronski podpis - socialni spori
Informacijski sistem za vlaganje vlog v elektronski obliki ni vzpostavljen za vse civilne sodne postopke. Zagotovljen le za področja insolventnosti, izvršilne postopke, za vodenje sodnega registra ter zemljiško knjižne zadeve. Za preostale civilne postopke, od pravdnih, delovno pravnih, upravnih do sodno socialnih ni sistemske opreme, ki bi omogočala vlaganje pritožb po elektronski poti na način, da bi bila pritožba izenačena pisni vlogi z lastnoročnim podpisom.
Čeprav ZPP sicer predvideva vlaganje vlog v elektronski obliki, ta možnost, razen za prej navedena specialna področja zaenkrat ni operacionalizirana. Za popolnost pritožbe, predpisane v 335. členu ZPP tako ne zadošča, da jo stranka pošlje na elektronski naslov, objavljen na spletni strani sodišča.
Po elektronski poti vložena pritožba ni vložena v skladu z 105.b členom ZPP, saj nima podpisa, ki bi ga bilo mogoče enačiti z lastnoročnim podpisom. Te pomanjkljivosti v pritožbenem postopku ni bilo mogoče odpravljati, saj je z 336. členom ZPP izključena uporaba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev in popravo, na kar je opozorjeno v pravnem pouku sklepa o zavrženju tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027435
ZPP člen 18, 339, 339/2, 339/2-3.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZDR-1 člen 8.. OZ člen 169.
odškodninska odgovornost delodajalca - sodna pristojnost - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka - sodno varstvo - nepremoženjska škoda - enotna odškodnina - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za odločitev, s katero je toženi stranki naložilo ponovno odločanje o delovni uspešnosti tožnika za sporno leto. Sodno varstvo za tožbo z zahtevkom, da je tožena stranka dolžna ponovno oceniti tožnikovo delovno uspešnost, ni predvideno. Če sodišče odloči o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP), stori bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik je v tem sporu zahteval, da mu tožena stranka omogoči odnašanje pošte med delovnim časom, ki je razporejen od ponedeljka do petka od 8.30 ure do 16.30 ure, in da mu zagotovi pravico do odmora v trajanju 30 minut. Stališče sodišča, da tožnik za tožbo v tem delu nima sodnega varstva, ni pravilno. Po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 delovno sodišče v individualnem sporu odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Če tožena stranka tožniku ni zagotovila dela v pogodbeno dogovorjenem delovnem času in pravice do odmora med delovnim časom, predstavlja to kršitev tožnikovih pravic iz delovnega razmerja.
Institut enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo je v sodni praksi uveljavljen v primerih, ko so posamezne oblike nepremoženjske škode medsebojno prepletene in pogojene, predvsem v primerih, ko se posledice protipravnega ravnanja kažejo v porušenem duševnem ravnovesju posameznika. Le v posebnih, izjemnih primerih se lahko ločeno prisodi še odškodnina za posamezno drugo obliko škode.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
URS člen 22, 33.. ZFPPIPP člen 317, 318.. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1.
tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - nastanek zastavne pravice - zastava bodoče terjatve - anticipirana ustanovitev zastavne pravice - razpolagalna sposobnost stečajnega dolžnika - nadaljevanje poslovanja - neprerekana dejstva - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Anticipirana ustanovitev zastavne pravice učinkuje le, če zastavitelj naknadno pridobi razpolagalno sposobnost glede zastavljenih terjatev. Ker bodoče terjatev še niso v premoženju zastavitelja, ta ne more z njimi razpolagati. Pri zastavi bodočih terjatev upnik pridobi zastavno pravico če in ko taka terjatev nastane. Za nastanek zastavne pravice na bodočih terjatvah ob nastanku take terjatve dolžniku res ni treba opraviti nobenega pravnega dejanja več, mora pa biti v trenutku nastanka terjatve razpolagalno sposoben. Ker po začetku stečajnega postopka razpolagalne sposobnosti stečajni dolžnik nima, niti le-te ne pridobi v zvezi s terjatvami, ki v korist stečajne mase nastanejo v okviru nadaljevanja poslovanja stečajnega dolžnika, zastavna pravica tožene stranke na terjatvah tožeče stranke, ki so iz koncesijskega razmerja nastale po začetku stečajnega postopka, ni mogla nastati.
pogodbena kazen - odstop od pogodbe - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije
Pogodbena stranka, ki ni izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe o štipendiranju novo prejete zneske v sorazmerju z izpolnitvijo pogodbe vrniti štipenditorju.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - pogoji za izrek varnostnega ukrepa
Dejstvo, da se storilec noče zdraviti na prostosti, je le prvi pogoj za spremembo varnostnega ukrepa po 70.b členu KZ-1 v ukrep po 70.a členu KZ-1. Izpolnjeni pa morajo biti pogoji po prvem odstavku 70.a člena KZ-1. Sodišče prve stopnje bi pred svojo odločitvijo zato moralo ugotoviti, ali bi storilec glede na težo kaznivih dejanj in stopnjo njegove duševne motenosti na prostosti lahko storil ne zgolj katero od hujših kaznivih dejanj, temveč katero od hudih kaznivih dejanj zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje. Razjasniti bi moralo tudi, ali je takšno nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda. Ob tem ne bi smelo spregledati niti določbe drugega odstavka 70. člena KZ-1, ki nalaga sodišču dolžnost, da pri izrekanju varnostnega ukrepa po načelu sorazmernosti upošteva težo storjenih kaznivih dejanj (oziroma protipravnih dejanj, ki imajo znake kaznivih dejanj), kakor tudi dejanj, za katera utemeljeno sklepa, da bi jih storilec lahko storil, če mu ne bi izreklo takšnega varnostnega ukrepa.
prikrivanje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravica do učinkovite obrambe - kršitev kazenskega zakona - dokazni predlog - kršitev pravice do obrambe
V opisu dejanja niso navedena dejstva in okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je vozilo Alfa Romeo 147 izviralo iz kaznivega dejanja. To pomeni, da v konkretnem delu opisa dejanja ni ustrezno konkretiziran eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja prikrivanja po prvem odstavku 217. člena KZ-1, in sicer znak, da je bila stvar pridobljena s kaznivim dejanjem. Konkretni del opisa dejanja vsebuje le ponovitev abstraktnega dela, to je navedbo, da je osebni avtomobil izviral iz kaznivega dejanja, kar pa po presoji višjega sodišča ne zadostuje. Opis dejanja kot historičnega dogodka je najpomembnejši del vsakega obtožnega akta. Vsebovati mora vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje. Obdolženec mora zaradi možnosti učinkovite obrambe vedeti, kaj točno se mu očita, zato mora biti to v opisu dejanja tudi ustrezno in dovolj natančno konkretizirano.
spori iz razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki med starši in otroki - določitev obsega stikov - otrokova korist
Načelo največje koristi otroka, načelo kontinuitete varstva in vzgoje otroka ter načelo pospešenega razvoja otroka so temeljna načela, ki se upoštevajo pri odločanju o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo staršem. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenka pred izdelavo mnenja preučila spis s prilogami, zapisnike o zaslišanju strank in prič, pregledala poročila pristojnega CSD, poročilo šole, opravila pogovore ter psihološke preglede. Na tej podlagi in ob upoštevanju vseh relevantnih dejavnikov je izvedenka ocenila, da je za zaupanje otrok v varstvo in vzgojo primernejša mama (tožnica), s katero otroka živita že od leta 2012 dalje. Izvedenka je ugotovila, da sta otroka močneje navezana na mamo in na okolje pri njej, čeprav je tudi oče v njunem življenju zelo pomembna oseba. Z njim preživljata prosti čas doma, v delavnici, na izletih in športnih dejavnostih.
ponovna odmera starostne pokojnine - sprememba zakona - pokojninska doba brez dokupa
Po noveli ZPIZ-2E se obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. ZPIZ-2E je v 5. členu za uživalce pokojnin, ki so starostno ali predčasno pokojnino uveljavili z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, tudi omogočil, da zahtevajo novo odmero pokojnine z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje kot pokojninske dobe brez dokupa. Takšno odmero lahko zahteva tudi uživalec delne pokojnine, uživalec sorazmernega dela pokojnine ter tudi zavarovanec, ki se mu izplačuje 20 % pokojnine.
Ker je bil tožnik upokojen po ZPIZ-1, ki ne ločuje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa in tudi, če bi bil upokojen po ZPIZ-2, ker pokojninske dobe dopolnjene v prostovoljnem zavarovanju sploh nima, tožnik ni upravičen do ponovne odmere po noveli ZPIZ-2E. Ponovne odmere starostne pokojnine na kakšni drugi pravni podlagi, pa tožnik ni uveljavljal, niti se ni skliceval na takšne razloge, ki bi utemeljevali ponovno odmero.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028755
ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
V tem individualnem delovnem sporu tožnik od prvo in drugo tožene stranke uveljavlja solidarno plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi škodnega dogodka, do katerega je prišlo spornega dne na delu pri drugo toženi stranki. Tožnik se je ob 22.00 uri napotil do parkiranega vozila in pri tem prečkal zelenico, na kateri je bilo grmičevje in kamenje. Ko pa je stopil na robnik, mu je spodrsnilo, zaradi česar si je poškodoval desno koleno. Ker je prej deževalo, je bila zelenica mokra, na njej je bilo tudi nekaj odpadlega listja. Drugo tožena stranka ni krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo. Drugo toženi stranki namreč ni mogoče očitati nobenega protipravnega ravnanja oziroma opustitve. Šlo je za parkirišče, kjer so imeli policisti parkirana vozila. Tožnikovo vozilo je bilo parkirano vzvratno tik ob robnik zelenice. Izvedenec za varstvo pri delu je ugotovil, da je bilo parkirišče ustrezno urejeno in tudi zgrajeno skladno s predpisi in normativi. Prav tako je tožena stranka poskrbela za ustrezen dostop do parkirišča.
ZUJIK člen 48a, 48a/1, 48/2.. Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik (2008) člen 1, 1/2, 4, 4/9.
imenovanje v naziv - javni zavod
Z določbo Dogovora, ki jo kot podlago za svojo odločitev navaja tožena stranka, se ne upoštevajo vse umetniške kreacije, ki so izvedene v petletnem obdobju pred vložitvijo vloge za pridobitev naziva prvak, če ni šlo za premierno uprizoritev operne predstave. Takšno ločevanje med pogoji za prvo pridobitev naziva prvaka in pogoji za podaljšanje naziva prvaka ter določanje dodatnega pogoja za podaljšanje statusa prvaka, nima podlage v Pravilniku o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik. Dogovor je ustvaril povsem novo pravilo, ki ga pristojni minister ni določil. Drugo pravilo od tega, ki ga je določil minister v Pravilniku na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila iz 48.a člena ZUJIK, ne more biti predmet Dogovora, ki ga prav zato ni mogoče upoštevati. Vsebino Pravilnika namreč lahko spremeni le minister po predpisanem postopku, ni pa tega mogoče storiti z nepravilnim obvodom - Dogovorom o razumevanju Pravilnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 63. člena ZPIZ-2 in pri tožnici ugotovilo III. kategorijo invalidnosti v posledici bolezni, tožnica je zmožna za delo na ergonomsko urejenem delovnem mestu z omejitvami.