Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o pravdnih stroških pravilno upoštevalo vse okoliščine konkretnega primera. Čeprav je tožena stranka pravilno ugotovila skupno število vtoževanih dni bolniškega staleža za posamezno obdobje in čeprav je temeljno merilo za odločanje o stroških postopka, uspeh v pravdi, po prepričanju pritožbenega sodišča pri tem ni mogoče upoštevati zgolj matematični faktor, torej število dni, za katere je ugotovljen bolniški stalež, pač pa še druge okoliščine in vsak element, pomemben za odločitev. V konkretnem primeru tako npr. utemeljenost predlagane odprave izpodbijanih odločb in sklepa. Le tako je možno tudi o stroških postopka sprejeti življenjsko razumno odločitev.
ZPP člen 394, 394-10, 397, 397/2, 398, 398/1.. ZKP člen 59, 59/3.
predlog za obnovo postopka - obrazložitev predloga - trditveno in dokazno breme - nov dokaz - rok za vložitev predloga - pravočasnost predloga - nepopoln predlog
Sodišče prve stopnje je predloga za obnovo postopka pravilno zavrglo kot nepopolna. Kot je pojasnilo, je treba v predlogu za obnovo med drugim navesti okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo te navedbe (drugi odstavek 397. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027435
ZPP člen 18, 339, 339/2, 339/2-3.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZDR-1 člen 8.. OZ člen 169.
odškodninska odgovornost delodajalca - sodna pristojnost - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka - sodno varstvo - nepremoženjska škoda - enotna odškodnina - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za odločitev, s katero je toženi stranki naložilo ponovno odločanje o delovni uspešnosti tožnika za sporno leto. Sodno varstvo za tožbo z zahtevkom, da je tožena stranka dolžna ponovno oceniti tožnikovo delovno uspešnost, ni predvideno. Če sodišče odloči o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP), stori bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik je v tem sporu zahteval, da mu tožena stranka omogoči odnašanje pošte med delovnim časom, ki je razporejen od ponedeljka do petka od 8.30 ure do 16.30 ure, in da mu zagotovi pravico do odmora v trajanju 30 minut. Stališče sodišča, da tožnik za tožbo v tem delu nima sodnega varstva, ni pravilno. Po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 delovno sodišče v individualnem sporu odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Če tožena stranka tožniku ni zagotovila dela v pogodbeno dogovorjenem delovnem času in pravice do odmora med delovnim časom, predstavlja to kršitev tožnikovih pravic iz delovnega razmerja.
Institut enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo je v sodni praksi uveljavljen v primerih, ko so posamezne oblike nepremoženjske škode medsebojno prepletene in pogojene, predvsem v primerih, ko se posledice protipravnega ravnanja kažejo v porušenem duševnem ravnovesju posameznika. Le v posebnih, izjemnih primerih se lahko ločeno prisodi še odškodnina za posamezno drugo obliko škode.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pisni sporazum - nadurno delo
Ob ugotovitvi, da nobena od prič ni potrdila, da je bila pri tožencu vzpostavljena praksa vnaprejšnjega podpisovanja sporazumov o prenehanju delovnega razmerja (bodisi ob sklenitvi delovnega razmerja bodisi v času njegovega trajanja) in da tega ni potrdil niti tožnik, ki se ni spomnil, da bi ob sklenitvi delovnega razmerja ali kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja podpisal "bianco" listino, temveč je zgolj dopustil to možnost, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da sporni sporazum ni bil pripravljen v naprej.
Po 1. odst. 113. člena ZUP stroški in izdatki, ki nastajajo med postopkom, ali zaradi upravnega postopka, gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Načeloma torej stroški upravnega postopka bremenijo stranko, če se je postopek začel na njeno zahtevo. Po 2. odst. 113. člena ZUP-a gredo stroški v breme stranke tudi, če se je začel po uradni dolžnosti, pa se je zanjo končal neugodno ali se izkaže, da ga je povzročila s protipravnim ravnanjem. Le v primeru, da se uradno uveden postopek za stranko konča ugodno, gredo stroški stranke v breme organa. Stranka ima tedaj pravico do povračila stroškov, nastalih zaradi upravnega postopka.
Po določbi 1. odst. 116. člena ZUP mora stranka povrnitev stroškov postopka zahtevati do izdaje odločbe, sicer izgubi pravico do povračila. Mišljena je seveda izdaja upravne odločbe v predsodnem postopku. Če stroški do izdaje upravne odločbe niso zahtevani, jih zaradi izgubljene pravice kasneje ni mogoče uspešno uveljavljati v upravnem, niti v sodnem postopku. Ker je takšna posledica predpisana za povračilo stroškov upravnega postopka, toliko bolj velja za akcesorno terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti.
odgovornost delodajalca - odgovornost izvajalca - padec z višine
Neposreden vzrok škode je sam padec tožnika, a njegove škodne posledice bi bile lahko preprečene, če bi izvajalec ravnal v skladu s predpisi o varstvu pri delu, ki delodajalcem nalagajo ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.
URS člen 22, 33.. ZFPPIPP člen 317, 318.. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1.
tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - nastanek zastavne pravice - zastava bodoče terjatve - anticipirana ustanovitev zastavne pravice - razpolagalna sposobnost stečajnega dolžnika - nadaljevanje poslovanja - neprerekana dejstva - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Anticipirana ustanovitev zastavne pravice učinkuje le, če zastavitelj naknadno pridobi razpolagalno sposobnost glede zastavljenih terjatev. Ker bodoče terjatev še niso v premoženju zastavitelja, ta ne more z njimi razpolagati. Pri zastavi bodočih terjatev upnik pridobi zastavno pravico če in ko taka terjatev nastane. Za nastanek zastavne pravice na bodočih terjatvah ob nastanku take terjatve dolžniku res ni treba opraviti nobenega pravnega dejanja več, mora pa biti v trenutku nastanka terjatve razpolagalno sposoben. Ker po začetku stečajnega postopka razpolagalne sposobnosti stečajni dolžnik nima, niti le-te ne pridobi v zvezi s terjatvami, ki v korist stečajne mase nastanejo v okviru nadaljevanja poslovanja stečajnega dolžnika, zastavna pravica tožene stranke na terjatvah tožeče stranke, ki so iz koncesijskega razmerja nastale po začetku stečajnega postopka, ni mogla nastati.
Ker je tožnico zastopala odvetnica na podlagi odločbe BPP, je sodišče prve stopnje izrek o tem, komu je toženec dolžan povrniti stroške postopka ustrezno popravilo, ne da bi s tem poseglo v končno odločitev, po kateri je toženi stranki naloženo plačilo stroškov postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00027952
ZPP člen 188, 188/3.
prekoračenje tožbenega zahtevka - umik tožbe
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je tožbeni zahtevek prekoračen tudi, če je odločeno o umaknjenem delu tožbenega zahtevka, ki s sklepom še ni bil ustavljen. Sodišče mora po 3. odstavku 188. člena ZPP ob umiku tožbe in izpolnjenih pogojih iz tega člena sicer izdati sklep o ustavitvi postopka, vendar je ta sklep po sodni praksi in pravni teoriji le deklaratorne narave. Tožeča stranka umika tožbe ne more več preklicati, torej umika niti njegovih posledic ne more več preprečiti. Po tem, ko tožeča stranka tožbo umakne, sodišče o umaknjenem tožbenem zahtevku ne sme več meritorno soditi (razen, če umik prepreči tožena stranka).
Socialno stisko je mogoče šteti za izjemno okoliščino iz prvega odstavka 104. člena SZ-1.
Okoliščina, da obstoji zakonski pogoj za odpoved najemne pogodbe, sama po sebi namreč ne zadošča za sklep o dopustnosti posega v pravico do spoštovanja doma. Presojati je potrebno, ali je poseg v pravico nujen v demokratični družbi. To pomeni, da je treba oceniti, ali je teža posega sorazmerna zasledovanemu cilju, upoštevaje pri tem vse okoliščine konkretnega primera
stroški pravdnega postopka - načelo uspeha - delni umik tožbenega zahtevka - soglasje tožene stranke k spremembi tožbe
Ker se toženka ni strinjala z delnim umikom tožbe, je sodišče pri izračunu pravdnega uspeha slednjega pravilno ugotavljalo glede na prvotni tožbeni zahtevek.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je s tem, ko je največji lastnik družbe opustil dolžnost, da bi bila s tožnikom kot direktorjem družbe ob vsakem vnovičnem imenovanju na funkcijo direktorja sklenjena nova pisna pogodba o zaposlitvi, dal soglasje za dejanske obračune plač tožnika, kot ti izhajajo iz plačilnih list. Svoj zaključek je oprlo tudi na njegovo izpoved, ko je na vprašanje, ali ga ni zanimalo, kaj je pisalo v pogodbi, odgovoril, da dokler je bilo poslovanje družbe pozitivno, dokler so imeli delavci plače, je bilo vse v najlepšem redu. S tem je tudi po stališču pritožbenega sodišča izkazana njegova volja, da je tožnik prejemal plačo v višini, ki je sedaj sporna.
tožba za zvišanje preživnine - preživnina za polnoletnega otroka - spremenjene okoliščine - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe upravičenca
Toženec se v korist tožnice, čeprav se ta redno šola, ni dolžan odpovedati vsem izletom, druženju, preživljanju počitnic na morju in v hribih. Glede na njegove pridobitne zmožnosti, ki so zaradi bolezni zmanjšane, mu tudi po prepričanju višjega sodišča ni mogoče naložiti višje preživninske dolžnosti od 172,03 EUR. Tudi mama je dolžna tožnico vzdrževati po svojih zmožnostih, ki so glede na izobrazbo in zdravstveno stanje boljše od toženčevih. In pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je otrokovim potrebam mogoče zadostiti le v tolikšni meri, kot to omogočajo dohodki staršev, ter da mora polnoleten otrok prispevati za svoje preživljanje po svojih močeh. Tako v 129. kot v 103. členu ZZZDR je vsebovana omejitev, ki upošteva zmožnosti staršev.
Pravilna je prvostopenjska presoja, da se je obdolženec kot direktor podjetja zavestno in hote odločil, da njegovo podjetje ne bo izplačalo plač, prispevkov in regresa, s čimer je oškodovanko prikrajšal za pravice, ki ji pripadajo. V postopku je bilo namreč zanesljivo ugotovljeno, temu pritožnik ne nasprotuje, da je obdolženčevo podjetje v kritičnem obdobju imelo določena denarna sredstva, s katerimi bi obveznosti do oškodovanke lahko izpolnilo, vendar je obdolženec dal prednost drugim obveznostim družbe. Obdolženčeva skrb po ohranitvi poslovanja oziroma obstoja družbe in delovnih mest zaposlenih je seveda razumljiva, vendar ga njegove kazenske odgovornosti za obravnavano kaznivo dejanje ne razbremenjuje. Kolikor bi namreč obveljalo tako pritožbeno stališče, bi to lahko kaj kmalu pomenilo, da je delodajalec zaradi varovanja obstoja svoje družbe in tudi zaposlitve delavcev, ki jih potrebuje za svoje poslovanje, le-te upravičen prikrajšati do dogovorjenega plačila in tistega, kar jim po zakonu pripada, to je plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki so namenjeni socialni in zdravstveni varnosti, ter regresa. Kot je pojasnilo že Vrhovno sodišče v sodbah I Ips 261/2010 in I Ips 103/2009, ima delavec za opravljeno delo pravico do plačila, kar pomeni dejansko izplačilo. Ker je torej obdolženec imel možnost, da bi oškodovanki izplačal plačo, prispevke in regres, ga kazenske odgovornosti za obravnavano kaznivo dejanje tudi ne razbremenjuje dejstvo, da oškodovanka, seznanjena z okoliščinami poslovanja družbe, pogodbe o zaposlitvi ni sama prekinila, kot to zmotno meni pritožnik.
pogodbena kazen - odstop od pogodbe - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije
Pogodbena stranka, ki ni izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe o štipendiranju novo prejete zneske v sorazmerju z izpolnitvijo pogodbe vrniti štipenditorju.
V obravnavani zadevi bi bilo pravnomočno zaključen upravni postopek o zavrnjeni pravici do vdovske pokojnine mogoče obnoviti le, če bi bile izpolnjene vse, z ZUP predpisane predpostavke.
ZPP stranki ne daje pravice odločanja o tem, katero sodišče bi bilo po njeni oceni "primernejše", da sodi v zadevi, tako tožnik ni legitimiran za vložitev takšnega predloga.
Glede na to, da za vlaganje pritožb v elektronski obliki še ni vzpostavljen informacijski sistem, tožnica vloge ni mogla vložiti v informacijski sistem sodstva (e-sodstvo).
Tožničina vloga (pritožba) tako ni bila vložena skladno z ZPP in Pravilnikom o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih. Posledično to pomeni, da pritožba tudi ne vsebuje varnega elektronskega podpisa skladno z določbami Pravilnika.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici do spornega dne ni prišlo do invalidnosti.