motenje posesti – solastnina – solastnina nepremičnine – delni posestnik – motilec – korist od motilnega dejanja – ugotovitveni zahtevek – pravica do posesti
Posestno varstvo uživa tudi delni posestnik. Ta ne izvršuje dejanske oblasti nad stvarjo skupaj z drugimi posestniki (soposest); temveč jo izvršuje samostojno ter izključno na delu stvari. V obravnavanem primeru ni pomembno, da je tožnik (le) solastnik nepremičnine do 1/4, toženka pa do 2/3. V posestni pravdi se pravica do posesti ne upošteva. Sodišče mora ugotoviti le, kdo je bil zadnji posestnik.
V motenjskem sporu ni pomembno, kdo motilno dejanje dejansko izvrši, ampak se šteje za motilca tudi tisti, ki naroči določeno dejanje, ali ga kasneje odobri in je dejanje opravljeno v njegovo korist. Nepomembne so zato pritožbene navedbe, da je bila toženka v času, ko je bilo storjeno motilno dejanje odsotna, kasneje pa bolna. Enako velja glede ugotovitev o odstranitvi poštnega nabiralnika. Toženka je imela interes za odstranitev poštnega nabiralnika, pri čemer ni pomembno, ali je to dejanje opravila sama, ali po nekom drugem.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0085165
SPZ člen 68, 117, 117/1. OZ člen 125, 125/1.
pobotni ugovor – etažni lastnik – razdelitev stroškov med etažne lastnike – redno upravljanje – bremena skupne stvari
Ne glede na to, kakšna je bila sicer pravna narava takšne pogodbe je očitno, da sklenjena pogodba zavezuje obe pogodbeni stranki (prvi odstavek 125. člena OZ). Posebnost takšne pogodbe je kvečjemu, da jo lahko sklenejo etažni lastniki, če dosežejo za njeno sklenitev potrebno večino. Lahko bi jo sicer tudi odpovedali - 10. člen Pogodbe št. K/D je to predvideval. Vendar so jo lahko odpovedali le, če so sprejeli sklep s potrebno večino. Odpoved pogodbe s strani enega samega etažnega lastnika torej ni bila mogoča.
Etažni lastniki so dolžni vzdrževati skupne dele. K poravnavanju storitev tožeče stranke je bila tožena stranka zavezana na temelju Pogodbe, kolikor je šlo za stroške kurilnice. Da jih mora poravnati, sicer določa tudi prvi odstavek 117. člena in 68. člen SPZ.
Končna ocena stanovanjskih stroškov ni matematični izračun, ampak rezultat ocene, kjer se upoštevajo vsi posamezni stroški, ki so potrebni za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka in finančnih zmožnosti otrokovih roditeljev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Dela in naloge ukinjenega delovnega mesta operater so bila formalno in dejansko prerazporejene na delavki, ki opravljata delo na delovnem mestu samostojni programer in sta bili pred tem premalo obremenjeni. Čeprav se je preostalo delo tožnice drugače organiziralo na način, da se je preneslo na sodelavki, to ne pomeni, da ni prenehala potreba po tožničinem delu pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi.
neprava obnova kazenskega postopka - sprememba odločbe o kazni - predmet neprave obnove - preklic pogojne obsodbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Določbe 407. člena ZKP namreč urejajo t.i. nepravo obnovo kazenskega postopka, s katero se ne spremeni dejansko stanje v pravnomočni obsodilni sodbi, temveč samo odločba o kazni. Pri tej obliki obnove ne gre za nedovoljeno ponovno sojenje, za dejanje za katero je bil obsojenec že pravnomočno obsojen, temveč se obnovi samo tisti del kazenskega postopka, ki se nanaša na odločanje o kazni, zato da se odpravijo določene pomanjkljivosti ali napake, storjene pri izreku enotne kazni (1. in 2. točka) oziroma, da se omogoči izvršitev enotne kazni zaradi okoliščin, ki so nastale po pravnomočnosti sodbe (3. točka). Predmet neprave obnove je torej izrek enotne kazni, preklic pogojne obsodbe pa ne more biti predmet takšnega postopka, saj se z nepravo obnovo kazenskega postopka na ta način ne more posegati v pravnomočno sodbo.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-1.
osebni stečaj – zahteva dolžnika za izvzem orožja iz stečajne mase – predmeti, izvzeti iz izvršbe
V stečajno maso dolžnika v osebnem stečaju ne sodijo predmeti brez premoženjske vrednosti na trgu. Dolžnik je imel možnost to dejstvo dokazati, vendar je po oceni pritožbenega sodišča ni izkoristil. Sicer pa je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa navedlo, da bo v primeru neuspešne prodaje orožje dolžniku vrnjeno. To pomeni, da je presojo ocene o tem, da je orožje brez vrednosti, odložilo.
ZPP člen 25, 25/1, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 481/1, 481/1-2.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – stvarna pristojnost – naročniška pogodba – samostojni podjetnik – prenehanje statusa samostojnega podjetnika
Spor izvira iz medsebojnih pravnih razmerij firme in samostojnega podjetnika izvirajoče iz njunih pridobitnih dejavnosti. Ker spor izvira iz preteklega pravnega razmerja firme in s. p., kar je opredeljeno kot gospodarski spor, ni relevantno, da je toženi stranki med tem prenehal status samostojnega podjetnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086036
ZPP člen 185, 354, 365, 365-3.
sprememba tožbe – dovolitev spremembe tožbe – razlog smotrnosti
Sodišče lahko spremembo tožbe dovoli, če oceni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Odločitev o takšni dovolitvi je torej vezana zgolj na vprašanje njene smotrnosti z vidika celostne razrešitve spornega razmerja in nikakor ne na okoliščino, ali je spremenjeni oziroma na novo postavljeni zahtevek vsebinsko utemeljen. Namen te procesne možnosti, ki jo zakon daje sodišču, je v tem, da se (v skladu z načelom ekonomičnosti) v enem postopku odloči o vseh (oziroma o čim več) zahtevkih, ki izvirajo iz istega spornega pravnega razmerja (in je moč uporabiti v bistvenem enako procesno gradivo), in sicer zato, da se zaradi njih (po nepotrebnem) ne bi sprožale nove pravde (postopki).
Za izviren podpis se šteje samo lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Vloga brez takšnega podpisa je nepopolna.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0080225
URS člen 33. OZ člen 45, 99, 255, 255/1, 255/2, 256. ZZZDR člen 56, 56/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – paulijanska tožba – odgovornost zakonca za skupne obveznosti – obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem – nerazdelna odgovornost zakoncev – napake volje
Uspešnost Paulijanske tožbe zakon veže na obstoj treh predpostavk: obstoj terjatve; pravno dejanje dolžnika ter upnikovo prikrajšanje; poseben subjektivni pogoj.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0085998
ZPP člen 7. ZDR člen 204, 204/1. OZ člen 131.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost odvetnika – skrbnost strokovnjaka – opustitev potrebnega ravnanja – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – tožba v upravnem sporu – rok za vložitev tožbe – zamuda prekluzivnega roka za vložitev tožbe – zavrženje tožbe – verjetnost uspeha s tožbo – napredovanje – zahtevek na razvrstitev v višji plačni razred – zahtevek za spremembo aneksa – pisno opozorilo – razpravno načelo
Opustitev potrebnega ravnanja odvetnika ima za posledico njegovo odškodninsko odgovornost le, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem (torej z vložitvijo predmetne tožbe), ki ga je odvetnik opustil.
Tožencu je mogoče očitati kršitev njegovih obveznosti, ker je ob tem, ko je tožnici ob njenem prvem obisku svetoval sestavo dopisa delodajalcu za odpravo nejasnosti v aneksu, ki ji ga je celo sam narekoval, opustil opozorilo na rok za vložitev morebitne tožbe po ZDR, če delodajalec na spremembo oziroma popravo aneksa ne bi pristal (torej na možnost sodnega uveljavljanja pravice), s čimer je ravnal v nasprotju s skrbnostjo, ki se od njega zahteva.
Ker toženec tožnice na iztek prekluzivnega roka ni opozoril, je kljub tožničinemu vztrajanju, naj tožbo vloži, ravnal malomarno oziroma v nasprotju s skrbnostjo strokovnjaka.
Za veljavnost najemne pogodbe ni pomembno, ali je najemodajalec lastnik stvari. Pogodba o najemu je pogodba obligacijskega prava, zato pravice in obveznosti iz pogodbe nastanejo le za pogodbeni stranki.
Najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo. Na podlagi odpovedi preneha najemno razmerje po poteku odpovednega roka, ki ne sme biti krajši od enega leta. Do odpovedi najemnega razmerja torej lahko pride tudi, kadar ne obstajajo krivdni razlogi na eni ali drugi strani.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084994
OZ člen 131, 131/2, 149, 965, 965/1. ZPP člen 8, 215.
podlage odškodninske odgovornosti – dejansko stanje – dokazna ocena – obratovanje motornega vozila kot vzrok nastanka škode – objektivna odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme
Tožnik v tožbi sicer ni opredelil nastanka odškodninske obveznosti zavarovanca toženke, vendar pa iz povzete dejanske opredelitve tožbenega zahtevka izhaja, da uveljavlja njegovo odškodninsko odgovornost, ki izvira iz obratovanja motornega vozila. Ta je objektivna, saj v sodni praksi ni sporno, da predstavlja uporaba motornega vozila nevarno dejavnost. To pomeni, da krivda ni predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti in da velja za vzrok škode obratovanje motornega vozila. To pomeni, da mora oškodovanec zatrjevati in dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo).
Za uspešno sklicevanje na pridržno pravico bi moral imeti toženec v trenutku dolžnikove smrti stanovanje v neposredni posesti.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je kot o predhodnem vprašanju odločilo o (ne)obstoju toženčeve terjatve do tožnice, ni kršilo določb postopka o pristojnosti (niti katerih drugih). Odločitev o predhodnem vprašanju velja namreč le za ta postopek in ni samostojna z učinkom pravnomočnosti.
Regulacijska začasna odredba je izjemen ukrep, za katerega izdajo potrebne pogoje je treba strogo in restriktivno presojati. Ob tem, da tožnik od vložitve tožbe dalje ves čas samoiniciativno plačuje preživnino za hčerki (200,00 EUR za S. in 180,00 EUR za N.), da toženka prejema otroški dodatek 93,00 EUR, da ima S. štipendijo 50,00 EUR ter da ima N. v tem šolskem letu v celoti subvencionirano šolsko malico in kosilo, S. pa možnosti subvencionirane šolske prehrane (v preteklem šolskem letu je bila upravičena do 70 % subvencije) ne koristi, ker šolsko kosilo zanjo po toženkinih navedbah ni dobro (zato ji daje denar za malico), je pravilna ugotovitev prvega sodišča, da nujno preživljanje hčerk ni ogroženo.
ZDR-1 člen 33, 37, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZZDej člen 45.. ZZdrS člen 71.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zdravnik - opravljanje zdravstvene dejavnosti - zdravniška služba
Tožnik (zdravnik) je storil očitano kršitev delovnih obveznosti s tem, ko je odredil nastavitev kalijevega klorida pri pacientu v nasprotju s pravili medicinske stroke in nato odredil medicinski sestri, naj dejstva, da je pacientu odredil nastavitev kalijevega klorida, ne vpiše v zdravstveno dokumentacijo. Pri pacientu ni obstajala nobena indikacija za zdravljenje s kalijevim kloridom, saj je bil v času odreditve nastavitve kalijevega klorida pacient že v stanju hiperkaliemije. Tožnik navaja, da je odredil nastavitev kalijevega klorida izključno zato, ker je s tem želel opozoriti na neurejene odnose v službi in slabe pogoje dela ter sprožiti razpravo o varnosti in zdravljenju pacientov. Vendar motivi tožnika za ravnanje, ki predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ne vplivajo na drugačno materialnopravno presojo. Ker je tožnik s svojim ravnanjem huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
stanovanje – zunajzakonska skupnost – izvenzakonska partnerja – opustitev uporabe stanovanja – nasilje v družini – opustitev posesti – strah pred nasiljem
Tožnica posesti ni opustila prostovoljno. Iz spornega stanovanja se je res umaknila že pred toženčevim prihodom, vendar je tako ravnala v strahu pred toženčevim nasiljem.
Toženec si v nobenem primeru ne bi smel sam vzeti pravice do ponovne uporabe spornega stanovanja, ki jo je opustil po prenehanju izvenzakonske skupnosti med pravdnima strankama v letu 2009.
Z razvezo zakonske zveze toženca in tožnikove hčerke je odpadel nagib, zaradi katerega je tožnik tožencu daroval. Nagib predstavlja del pravne podlage darilne pogodbe, saj brez tega nagiba tožnik tožencu ne bi daroval. Odpadla pravna podlaga daritve ima za posledico prenehanje veljavnosti pogodbe in s tem kondikcijski zahtevek. Premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, je ovrednoteno po stanju v času daritve in cenah na dan odločanja.
Obstoj naročnikovega dolga do izvajalca ni bil sporen, saj toženec trdi, da ga je poravnal – izvajalcu in prevzemnikom njegovih terjatev. S tem, ko bi toženec izkazal, na kaj so se plačani zneski nanašali, pa bi lahko izpodbil tudi pogoj koneksnosti.
Ko poteče rok za ugovor zoper morebitno nepravilnost zvočnega prepisa ta obvelja za točnega in stranka nima pravice zahtevati poslušanja posnetka, češ da je prepis netočen.