Nedovoljeno fotografiranje in snemanje je povzročalo pri nasprotnem udeležencu stisko, saj je med udeležencema v zvezi z njunimi medsebojnimi premoženjskimi razmerji odprtih več sodnih postopkov, njun odnos pa je zaradi številnih konfliktnih situacij izredno napet. Nedovoljeno fotografiranje predstavlja poseg v pravico do zasebnosti.
Na mestu je bila tudi prepoved vstopanja in vzdrževanja ter parkiranja predlagateljice glede posameznih nepremičnin (vključno s približevanjem nasprotnemu udeležencu in omogočanjem uporabe posameznih nepremičnin tretjim), saj je bil njen namen v tem, da bi se čim bolj zožale možnosti srečevanja med udeležencema, s tem pa tudi možnosti nedovoljenega snemanja in fotografiranja s strani predlagateljice.
Ravnanje predlagateljice v zvezi z upravljanjem skupnega premoženja (ki je temeljilo na dogovoru z nasprotnim udeležencem iz časa pred nastankom njunih sporov) ne predstavlja ekonomskega nasilja, ki bi terjalo izrek ukrepov po ZPND. Če je nasprotni udeleženec zaradi razhoda s predlagateljico enostransko odstopil od tega dogovora, spada ureditev načina uporabe skupnega premoženja v nepravdni postopek po 117. členu ZNP.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-1.
osebni stečaj – zahteva dolžnika za izvzem orožja iz stečajne mase – predmeti, izvzeti iz izvršbe
V stečajno maso dolžnika v osebnem stečaju ne sodijo predmeti brez premoženjske vrednosti na trgu. Dolžnik je imel možnost to dejstvo dokazati, vendar je po oceni pritožbenega sodišča ni izkoristil. Sicer pa je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa navedlo, da bo v primeru neuspešne prodaje orožje dolžniku vrnjeno. To pomeni, da je presojo ocene o tem, da je orožje brez vrednosti, odložilo.
ZPP člen 25, 25/1, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 481/1, 481/1-2.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – stvarna pristojnost – naročniška pogodba – samostojni podjetnik – prenehanje statusa samostojnega podjetnika
Spor izvira iz medsebojnih pravnih razmerij firme in samostojnega podjetnika izvirajoče iz njunih pridobitnih dejavnosti. Ker spor izvira iz preteklega pravnega razmerja firme in s. p., kar je opredeljeno kot gospodarski spor, ni relevantno, da je toženi stranki med tem prenehal status samostojnega podjetnika.
obveznost plačila - plačilo plače - razlika v plači - ustni dogovor - voznik tovornega vozila
V kolikor pride med delavcem in delodajalcem poleg sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi tudi do ustnega dogovora glede posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi (ki so za tožnika ugodnejše), tak ustni dogovor ni ničen. Pisna oblika pogodbe namreč ni določena kot pogoj za veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Za nastanek in obstoj pogodbe o zaposlitvi oziroma posameznih njenih sestavin je pomembno, da je med strankama prišlo do soglasja o bistvenih elementih takšne pogodbe o zaposlitvi, tako da je tudi ustno sklenjena pogodba o zaposlitvi lahko veljavna. Ker je tožnik dokazal, da je bil med njim in toženo stranko sklenjen ustni dogovor o višji plači, kot je bila določena po pogodbi o zaposlitvi, mu je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo vtoževane razlike v plači.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086036
ZPP člen 185, 354, 365, 365-3.
sprememba tožbe – dovolitev spremembe tožbe – razlog smotrnosti
Sodišče lahko spremembo tožbe dovoli, če oceni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Odločitev o takšni dovolitvi je torej vezana zgolj na vprašanje njene smotrnosti z vidika celostne razrešitve spornega razmerja in nikakor ne na okoliščino, ali je spremenjeni oziroma na novo postavljeni zahtevek vsebinsko utemeljen. Namen te procesne možnosti, ki jo zakon daje sodišču, je v tem, da se (v skladu z načelom ekonomičnosti) v enem postopku odloči o vseh (oziroma o čim več) zahtevkih, ki izvirajo iz istega spornega pravnega razmerja (in je moč uporabiti v bistvenem enako procesno gradivo), in sicer zato, da se zaradi njih (po nepotrebnem) ne bi sprožale nove pravde (postopki).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086010
OZ člen 346, 347, 347/2, 347/3, 357, 357/3, 357/6, 963.
kreditna pogodba – zavarovanje kredita – zavarovalna pogodba – odstop od pogodbe – subrogacija – zastaranje – pričetek teka zastaranja – zastaralni rok – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – anuitete – občasne terjatve
Z razdrtjem pogodbe ni mogoče več govoriti o dolgovanju anuitet, temveč dospe z razdrtjem, torej naenkrat, celoten preostanek terjatve (glavnica in obresti). Gre za enkratno terjatev, za katero velja petletni zastaralni rok.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog - dvom v nepristranskost
Zagovornik zahtevo za izločitev utemeljuje s procesnim vodenjem postopka, ki naj bi bilo v škodo obtoženčevi pravici do obrambe po izbranem zagovorniku. Vendar vodenje postopka, kadar ima podlago v določbah Zakona o kazenskem postopku, ne more predstavljati okoliščin, s katerimi bi stranka lahko utemeljevala izločitev sodnika, saj je njegova dolžnost v smislu 15. člena ZKP prav v tem, da postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Sodnik torej ni bil dolžan preložiti obravnavo, ker je zagovornik v istem terminu bil zaseden z drugimi zadevami, niti zagovorniku podrobneje utemeljevati razlogov za svojo odločitev. Prav tako ni stvar sodišča razmerje obtoženca in njegovega zagovornika, vprašanje njune zaupnosti in pripravljenost obtoženca za morebitnega substituta. Sodišče je obtožencu obrambo po izbranem zagovorniku omogočilo s tem, ko ga je na glavno obravnavo povabilo, kako pa se bo obramba po izbranem zagovorniku dejansko izvrševala, pa, kot rečeno, ni v domeni sodišča. V kolikor bi namreč obveljala tako široka razlaga obtoženčeve pravice do izbranega zagovornika, kot jo v konkretnem primeru zagovornik utemeljuje v zahtevi za izločitev, potem bi dejansko res lahko prišlo do zelo oteženega postopka ali pa v primeru več obtožencev celo do nezmožnosti njegove izvedbe. Nenazadnje je zagovornikov predlog za preložitev narokov postal skoraj pravilo tudi v konkretni zadevi, tako v fazi preiskave kot po vloženi obtožbi. Ocena sodnika, da naroka ne bo preložil, je torej stvar procesne odločitve in zato sama zase še ne vzbuja dvoma v sodnikovo nepristranskost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086052
ZPP člen 3, 30, 30/1, 316, 338, 339, 339/2, 339/2-4, 454. OZ člen 49, 417, 417/2, 419, 419/1.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – kupoprodajna pogodba – prodaja stanovanja – stvarna pristojnost – delni umik – napaka volje – prevara – grožnja – cesija – obvestitev dolžnika – neizvedba naroka
Grožnja stranke s sprožitvijo pravnih postopkov pred sodiščem npr. sodnega postopka za izpraznitev stanovanja ne predstavlja nedopustne grožnje, saj uporaba pravnih sredstev in sprožitev pravnih postopkov zaradi zavarovanja pravic stranke ni v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo.
Sodišče druge stopnje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je obdobje dveh mesecev primerno obdobje za zdravljenje nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku SVZ H., saj je to čas, ki je po strokovnem mnenju izvedenke potreben za izboljšanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca.
Če je drugi zahtevek že vsebovan v prvotnem zahtevku, ne gre za kumulacijo zahtevkov. To velja tako v primeru navadne kot tudi v primeru eventualne kumulacije. Tožnik z eventualnim tožbenim zahtevkom zahteva, da se ugotovi služnost na manjšem delu služečega zemljišča, kot to sicer uveljavlja s primarnim tožbenim zahtevkom. Ker gre za istovrstna zahtevka, saj je razlika v zahtevkih le v tem, da je primarni zahtevek višji od eventualnega, ne gre za kumulacijo zahtevkov. Toženca zato v tem delu nista upravičena do povračila odvetniških stroškov v zvezi z eventualnim tožbenim zahtevkom.
Toženca bi morala najkasneje pred začetkom obravnavanja glavne stvari po spremembi tožbe ugovarjati vrednosti spornega predmeta, kot jo je po spremenjeni tožbi navedel tožnik oziroma zahtevati, da tožnik določi vrednost spornega predmeta za posamezne zahtevke, ker se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0086003
OZ člen 131. URS člen 22.
povrnitev nepremoženjske škode – vzdrževanje ceste – krušenje skal – opustitev dolžnega ravnanja – postavitev varnostne ovire – krivdna odškodninska odgovornost – pravica do izjave
Zavarovanec toženke ni bil upravičen k postavljanju ustreznih varnostih ovir, saj je to dolžnost upravljavca – občine. Seveda pa bi moral v primeru zaznave obstoja velike verjetnosti krušenja in padanja skal na to opozoriti upravljavca. Zato je bistveno vprašanje, ali je na območju, kjer se je dogodil škodni dogodek, obstajala takšna verjetnost krušenja in padanja skal. Na to vprašanje pa je prvo sodišče odgovorilo nikalno.
Ob upoštevanju obveznosti, ki jih je prevzel zavarovanec toženke s pogodbo, in ugotovitev izvedenskega mnenja, da oblika in stabilnost pobočja pred žledom vzdrževalca ceste nista navajala k oceni, da bi bilo lahko tam kaj narobe, zavarovancu toženke ni mogoče pripisati krivdne odgovornosti
povračila stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela – povračilo stroškov
ZDR-1 v prvem odstavku 130. člena določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo prevoznih stroškov. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, oziroma če se tako sporazume z delodajalce. Ta podlaga v tem sporu ni podana.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 90, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je sporne dni iz železniških cistern odtujil gorivo tako, da je odvil ventile in s pomočjo improviziranega priključka iztočil gorivo v več kanistrov in jih nato odpeljal s svojim avtomobilom, s čimer je izpolnil znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1. Tožnik je storil očitano kršitev, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
gospodarski spor - izdaja sodbe brez naroka - neprerekana dejstva - ugovor zoper sklep o izvršbi kot pripravljalna vloga
Ob upoštevanju ugovornih trditev bi sodišče prve stopnje ob skrbi presoji njegove vsebine in dopolnitve tožbe tožeče stranke lahko zaključilo, da je tožeča stranka v svoji vlogi, na katero tožena stranka res ni odgovorila, zanikala trditve tožene stranke glede neobstoja poslovnega razmerja in ga dokazovala, toda tožena stranka, če ni odgovorila na to vlogo, še ni pritrdila tožeči stranki, saj se je s svojo vlogo tožeča stranka odzivala na vlogo tožene stranke in prerekala njeno vsebino, ob takšnem vrstnem redu vlog in trditev, pa ni mogoče šteti, da je tožena stranka priznala trditve tožeče stranke. Večkratno zanikanje dejstev ni potrebno, zato neodzivanje na vlogo tožeče stranke, ni mogoče umestiti pod 214.člen ZPP in ga razlagati tako, da je tožena stranka umaknila svoje navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi in da je dejansko stanje postalo nesporno1.
Stranka, ki predlaga izdajo začasne odredbe, mora izpolnjenost pogojev za njeno izdajo, s stopnjo verjetnosti, izkazati že v samem predlogu.
To pomeni, da mora primerno opredeliti tako samo terjatev kot nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnegakoli drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena.
Potrebno je dokazati nevarnost aktivnega delovanja oziroma opustitve s strani dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavljanja terjatve. Podatkov o takšnem delovanju upnik v postopku na prvi stopnji ni podal.
pogodbena stranka – identiteta pogodbenika – sprememba priimka – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena – prosta dokazna ocena
Naš pravdni postopek ne pozna niti formalnih dokaznih pravil, ki bi sodišču in pravdnima strankama narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, niti dokazne moči posameznega dokaznega sredstva. Sodišče se pri ugotavljanju, ali je podana identiteta med dolžnico po vtoževani pogodbi ter toženko, lahko opre na katerikoli dokaz, ki takšno dejstvo potrjuje, tudi na zgodovinski izpis iz sodnega registra.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084994
OZ člen 131, 131/2, 149, 965, 965/1. ZPP člen 8, 215.
podlage odškodninske odgovornosti – dejansko stanje – dokazna ocena – obratovanje motornega vozila kot vzrok nastanka škode – objektivna odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme
Tožnik v tožbi sicer ni opredelil nastanka odškodninske obveznosti zavarovanca toženke, vendar pa iz povzete dejanske opredelitve tožbenega zahtevka izhaja, da uveljavlja njegovo odškodninsko odgovornost, ki izvira iz obratovanja motornega vozila. Ta je objektivna, saj v sodni praksi ni sporno, da predstavlja uporaba motornega vozila nevarno dejavnost. To pomeni, da krivda ni predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti in da velja za vzrok škode obratovanje motornega vozila. To pomeni, da mora oškodovanec zatrjevati in dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo).
zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – pravica do pritožbe – stranke zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Stranke v zapuščinskem postopku so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD), torej vse osebe, ki jim pripada kakšna pravica na dednopravni podlagi oziroma iz naslova dedovanja.
Ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pravdo nekoga, ki ni dedič, saj lahko ta svoje pravice uveljavlja (le) izven zapuščinskega postopka.