posojilno razmerje – vrnitev dolga iz posojilnega razmerja – materialno dokazno breme – pravilno o dokaznem bremenu – dokazna ocena
Točen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da zaradi netransparentnosti poslovanja med pravdnima strankama zneska morebitnega še neporavnanega posojila ni mogoče ugotoviti. Če pa sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Ker tožnik ni dokazal koliko, če sploh še kaj, naj bi mu toženec še dolgoval iz naslova posojilnega razmerja, je odločitev o zavrnitvi tožbnega zahtevka pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080251
OZ člen 131.
zavarovalna pogodba – zavarovanje stanovanjske hiše – poškodba steklenega nadstreška – vzročna zveza – dokazno breme
Teža snega ni bila bistven (glavni) vzrok za nastalo škodo, temveč zgolj pospeševalni dejavnik, pri čemer je izvedenec dopustil možnost, da bi nosilci nadstreška lahko popustili v vsakem primeru.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna nezmožnost za delo - ocena začasne nezmožnosti za nazaj - odsotnost, daljša od treh dni - utemeljeni razlogi
Pri tožniku je bila zaradi akutne stresne reakcije, ko je ob osebnostnih potezah začel izgubljati sposobnost presoje realnosti in ni bil niti zmožen presoditi, da potrebuje bolniški stalež, podan utemeljen razlog zaradi katerega osebni zdravnici ni mogel sporočiti zadržanosti od dela, pri čemer je bil v tem obdobju tudi sicer nezmožen za delo zaradi bolezni. Zato so izpolnjeni pogoji iz 232. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da se začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni oceni za več kot tri dni za nazaj.
zavarovalna pogodba – sklenitev zavarovalne pogodbe – rizično življenjsko zavarovanje – obveznosti zavarovalca oziroma zavarovanca – prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti – dolžnost prijavljanja – namerna neresnična prijava ali zamolčanje – posledice neresnične prijave ali zamolčanja podatkov za upravičenca do zavarovalnice – odklonitev plačila zavarovalnine
Ker ima zavarovalnica na podlagi zavarovalne pogodbe pravico odkloniti plačilo zavarovalnine, če po nastanku zavarovalnega primera ugotovi, da je šlo za namerno netočno prijavljene okoliščine, da bi v primeru, če bi vedela za resnično stanje, odklonila sklenitev pogodbe, je zavrnitev zahtevka pravilna. Katera dejstva so pomembna pove vprašalnik, ki ga mora zavarovanec izpolniti. Pri tem ni pomembno, ali je smrt zavarovanke v vzročni zvezi z neresničnimi prijavljenimi okoliščinami.
Tožeča stranka sporne račune izstavlja v okviru svoje pridobitne dejavnosti na podlagi pogodbe, sklenjene s toženo stranko, zato ne gre za verzijski zahtevek (konkretno je „prefakturiranje“ računov urejeno v 12. členu Pogodbe o upravljanju, kar pomeni, da imajo izstavljeni računi pravno podlago) in je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo triletni zastaralni rok, ki velja za gospodarske pogodbe.
posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – faza odločanja o ugovoru
Po ustaljeni sodni praksi so pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.
Tožeča stranka je v predmetni zadevi vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero zahteva od tožene stranke plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala zaradi ravnanja toženca kot prokurista tožeče stranke, ki naj bi zlorabil svoj položaj v gospodarski družbi in naklepoma odredil prodajo določenih vlečnih vozil in gozdarske prikolice, ki je bila takrat še last tožeče stranke, ter da je zlorabil svoj položaj v gospodarski družbi in naklepoma potrdil opravo storitev ter odredil njihovo plačilo, kljub temu da je vedel, da zaračunane storitve s strani družbe C. d. o. o. v resnici niso bile nikoli opravljene. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v predmetnem sporu, ker ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki skladno s 5. členom, temveč gre za spor med družbo in prokuristom za povračilo škode, torej za gospodarski spor.
Sodišče prve stopnje pri izračunu opravljenih nadur ni upoštevalo dopolnitve izvedenskega mnenja, v katerem je izvedenec popravil nekaj računskih napak in ugotovil, da tožnik v mesecu avgustu 2011 ni opravljal nadur. Glede na tako izvedenčevo ugotovitev sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati prvotnega podatka o opravljenih 8,38 nadurah v mesecu avgustu 2011 in je zato tožniku prisodilo previsoko plačilo za opravljene nadure. Zato je pritožbeno sodišče delno spremenilo izpodbijano sodbo v I. točki izreka tako, da je znižalo prisojeni znesek za vrednost 8,38 nadur, ki niso bile opravljene.
ZVoz člen 50, 50/8. ZP-1 člen 6a, 21, 21/2, 136, 136/1, 136/1-9.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - potek veljavnosti vozniškega dovoljenja - omejena veljavnost zdravniškega spričevala - razlogi za opomin
Obdolženec ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, ker je njegova veljavnost potekla 19. 7. 2015, ko je poteklo zdravniško spričevalo, o čemer bi se lahko prepričal že z vpogledom v vozniško dovoljenje.
Ker je takoj po prekršku (pred zagovorom in izdajo sodbe) pridobil vozniško dovoljenje, so podani pogoji za izrek opomina.
izvenzakonska skupnost – skupno življenje – skupno premoženje – poslovni delež gospodarske družbe – stroški postopka
Če bi toženec uspel dokazati, da je (vsaj) stvarni vložek predstavljal njegovo posebno premoženje (pa ni), bi to lahko vodilo le k morebitnemu njegovemu večjemu deležu na skupnem premoženju, ki pa ga ni uveljavljal.
Za obstoj izvenzakonske skupnosti po 12. členu ZZZDR ni nujno potrebno, da morata partnerja ves čas živeti skupaj na istem naslovu, kot zmotno meni pritožba.
10. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala bistvenega elementa odškodninske odgovornosti - protipravnega ravnanja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je tožena stranka za naročnika B. aprila 2014 delo opravila nekvalitetno, prav tako iz nobenih dokazov in tudi ne izpovedi prič ali listinskih dokazov ne izhaja, da bi bila prav toženka tista, ki naj bi nepravilno sestavila izdelek, prav tako pa ni bila odgovorna za kontrolo izdelka. Zato je pravilen dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazano, da bi ravnala toženka nedopustno in zato tudi ni podan temelj odškodninske odgovornosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023357
URS člen 22, 23. ZPOmK-1 člen 5, 5/4, 9, 9/3, 62, 62/1, 62/2. ZPOmK-2 člen 6, 9. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 226, 226/1, 339, 339/2, 339/2-8.
preprečevanje omejevanja konkurence - zloraba prevladujočega položaja - odškodnina - obstoj prevladujočega položaja - dokazovanje prevladujočega položaja - JAVK - rešitev predhodnega vprašanja - prekinitev postopka
Ena izmed osnovnih predpostavk odškodninske odgovornosti na citirani zakonski podlagi je obstoj prevladujočega položaja podjetja. V skladu z 9. členom ZPOmK-1 ima podjetje prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov (drugi odstavek), pri čemer se šteje, da ima podjetje prevladujoč položaj, če je njegov tržni delež na trgu RS višji od 40 odstotkov (peti odstavek). JAVK pri ugotavljanju prevladujočega položaja upošteva zlasti tržni delež, možnosti za financiranje, pravne ali dejanske vstopne ovire, dostop do dobaviteljev ali trga in obstoječo ali potencialno konkurenco (tretji odstavek 9. člena ZPOmK-1). Trditveno in dokazno breme v tej zvezi je na tožnici. Sodišče je upravičeno in dolžno JAVK zgolj obvestiti o vsaki tožbi, s katero se zahteva odškodnina zaradi kršitev določb 6. ali 9. člena ZPOmK-2 ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Da bi lahko sodišče prve stopnje prekinilo postopek po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, bi moral biti drugi postopek (pred JAVK-om) že v teku, česar pa tožnica pri podaji predloga za prekinitev ni zatrjevala (trdila je, da bo tak postopek šele sprožila).
Pojem hujšega prekrška ureja (od 14. 6. 2013 dalje, ko je stopila v uporabo novela ZP-1H) drugi odstavek 23. člena ZP-1 kot sistemski zakon, čeprav je ta pojem povsem enako urejen v določbi četrtega odstavka 23. člena ZPrCP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086012
OZ člen 460, 460/3, 461, 461/2, 480. ZVKSES člen 25, 25/3. ZPP člen 286. SZ člen 3, 3-3.
prodajna pogodba – stvarne napake – jamčevalni zahtevki – jamčevanje za stvarne napake – notifikacija – znižanje kupnine – tožbeni zahtevek za znižanje kupnine – oblikovalni tožbeni zahtevek – izguba pravic – pravočasnost zahtevka – prekluzija – prekluzivni rok – naknadna sprememba sodne prakse – pravica do sodnega varstva – očitna napaka – skupni del stavbe
Čeprav oblikovalni tožbeni zahtevek ni bil postavljen že ob vložitvi tožbe, temveč šele kasneje, tožnika ne more zadeti sankcija prekluzije.
V času vložitve tožbe, s katero je bil postavljen le denarni zahtevek, ni bilo enotne sodne prakse glede vprašanja, ali je treba jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom ali zadostuje zgolj dajatveni.
Zaseg predmetov je prisilni ukrep, zato njegova uporaba ni primerna, ni potrebna, niti ni v skladu z njegovim namenom, kadar gre za predmete, ki jih pristojni organi lahko pridobijo prosto brez uporabe tega ukrepa.
V delu, v katerem se nanaša na zaseg sklepov organov vodenja in nadzora A. d. d., ki vsi niso javno dostopni, pa je zahteva preiskovalne komisije preširoka, nedoločna in neskladna s predmetom parlamentarne preiskave, zato predlagani ukrep ni v skladu z zakonom.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0080254
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 244, 244/1. ZPP člen 191, 191/2.
izbrisna tožba – tožba za ugotovitev lastninske pravice – pasivna legitimacija – subjekt, ki je vpisan v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za vknjižbo – osebe, proti katerim se lahko uveljavlja zahtevek za izbris vknjižbe – subjektivna sprememba tožbe – privolitev novega toženca
Materialnopravno pravilno je stališče, da je tako za izbrisno tožbo kot za tožbo za ugotovitev lastninske pravice pasivno legitimiran subjekt, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
zahteva za izločitev predsednika senata - zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - odločanje o izločitvi sodnika - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev dokazov - dokazi, na katere se sodba ne sme opirati
O izločitvi sodnika oziroma predsednika senata, ki se je seznanil z dokazom, ki mora biti po 83. členu ZKP iz spisa izločen, se torej odloča šele po tem, ko sodnik dokaze izloči iz spisa, ne pa pred tem.
- ZKP v 2. točki 83. člena našteva dokaze, na katere se sodna določba ne sme opirati, to so pa tisti, za katere je v tem zakonu, torej ZKP, določeno, da se morajo iz spisa izločiti, med njimi pa niso izjava obdolženca, ki jo je dal v davčnem postopku in tudi ne listine, ki so bile pridobljene v postopku davčnega inšpiciranja.
ZFPPIPP člen 14, 14/ 3-2, 42, 42/1, 42/2, 44, 44/1-3.
Insolventnost - odškodninska odgovornost članov poslovodstva
Ni pomemben pritožbeni očitek, da so že predhodni direktorji tožeče stranke v preteklosti izčrpavali in uničevali tožečo stranko, upoštevaje ob tem, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je skušal drugi toženec po 8.4.2013 nase prenesti vinograde iz tako imenovanih gerkov (vinogradni okoliši), ki so bili v posesti in najemu tožeče stranke, kar pa mu ni uspelo, ker je predhodni direktor tožeče stranke pred iztekom te funkcije razdrl pogodbo o dolgoročnem najemu vinogradov in omogočil vrnitev teh vinogradov lastniku.