plačilo odškodnine za premoženjsko škodo zaradi odstranitve žičnate ograje na meji sosednje ležečih nepremičnin - vrednost odstranjene ograje kot premoženjska škoda - pomanjkanje predpostavk splošnega civilnega delikta - spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov - nedovoljeni pritožbeni razlogi - vezanost pritožbenega sodišča na dejanske zaključke prvostopenjskega sodišča
Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče več uspešno izpodbijati iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj je sodišče druge stopnje vezano na dejanske zaključke sodišča prve stopnje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003396
OZ člen 131, 179, 179/1.. ZDR-1 člen 45.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik zaradi nesreče pri delu spornega dne utrpel sledeče poškodbe: zvin desnega kolena, pretrganje sprednje križne vezi, udarnino sklepnega hrustanca desnega kolena, nateg vezi na notranji strani kolena in poškodbo medialnega meniskusa. Kot je ugotovil izvedenec, je šlo za srednjo energijsko poškodbo, ki se po veljavni klasifikaciji uvršča med hude telesne poškodbe. Skupaj priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo znaša 24.000,00 EUR.
posojilno razmerje – vrnitev dolga iz posojilnega razmerja – materialno dokazno breme – pravilno o dokaznem bremenu – dokazna ocena
Točen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da zaradi netransparentnosti poslovanja med pravdnima strankama zneska morebitnega še neporavnanega posojila ni mogoče ugotoviti. Če pa sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Ker tožnik ni dokazal koliko, če sploh še kaj, naj bi mu toženec še dolgoval iz naslova posojilnega razmerja, je odločitev o zavrnitvi tožbnega zahtevka pravilna.
telesna okvara - invalidnina - invalid III. kategorije invalidnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pokojninska doba
Pri tožnici je še podana preostala delovna zmožnost, saj lahko dela s polnim delovnim časom ob upoštevanju stvarnih razbremenitev. Tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, kakor so določeni v 41. členu ZPIZ-2, saj pri njej ni nastala invalidnost I. kategorije, niti invalidnost II. kategorije, temveč gre za zavarovanko, pri kateri je še naprej podana invalidnost III. kategorije invalidnosti, ni pa še dopolnila 65 let.
Okvare, ki jih ima tožnica na levi roki niso tiste vrste telesnih okvar, ki bi jih Samoupravni Sporazum o Seznamu telesnih okvar določal kot telesno okvaro niti ne gre za telesno okvaro, ki bi bila posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Zato tožnica ni upravičena do invalidnine.
Prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo, ali tožnica za pridobitev novih pravic, na podlagi invalidnosti III. kategorije, izpolnjuje pogoj zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določen za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, kakor to določa 2. alineja prvega odstavka 69. člena ZPIZ-2. Tožnica bi po določbi 2. alineje prvega odstavka 42. člena ZPIZ-2 morala ob nastanku sprememb dopolniti pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti, do nastanka nove invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta. Sodba se v tem delu ne more preizkusiti, saj prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, koliko pokojninske dobe ima tožnica in ali izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določeno za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2, 211, 244/1, 244/2, 386. ZPP člen 135, 135/1.
začetek postopka osebnega stečaja – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – vročanje v tujino – vročanje po diplomatski poti – pravica do izjave
Edini pravilni način vročanja sodnih pisanj dolžniku, ki živi v Dubaju, je po diplomatski poti. Ker dolžnik prejem predloga za začetek postopka osebnega stečaja z vsemi prilogami in pozivom za odgovor zanika, poizvednica Pošte Slovenije, na kateri ni dolžnikovega podpisa, pa ne more biti dokaz za vročitev predloga s prilogami in pozivom, je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa dolžniku odvzelo pravico do izjave.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-1, 140, 140, 140/1, 140/1-1, 140/1-2. OZ člen 190, 190/3. ZUP člen 87.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - fiktivna vročitev
Tožeča stranka je tožencu priznala pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas treh mesecev od 1. 10. 2012 do 31. 12. 2012. Ker je ugotovila, da se je toženec zaposlil, je izdala odločbo, da mu z dnem 27. 11. 2012 ta pravica preneha. Drugostopenjska odločba je bila tožencu fiktivno vročena. Na podlagi pravilne vročitve te odločbe je bilo pravnomočno ugotovljeno, da toženec po 27. 11. 2012 ni bil več upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti in je s tem odpadla pravna podlaga za njegovo izplačevanje. Tožena stranka je po 27. 11. 2012 neupravičeno prejela denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in ga je dolžna vrniti tožeči stranki.
V sodnem postopku je mogoče ugotoviti oziroma določiti mejo med zemljiščem javnega dobra in zemljiščem, ki to ni, le po stanju, kot ga izkazuje kataster, izjema je le v primeru napake in pomanjkljivosti v katastru.
Tožniku je bilo povračilo stroškov za nakup ortoze v tujini zavrnjeno, ker odločba o upravičenosti do medicinsko tehničnega pripomočka pred potekom trajnostne dobe ni bila izdana, niti ni bila predhodno izdana naročilnica. Tožnik je bil ves čas specialistično voden in obravnavan ter je bila zdravnica seznanjena z njegovimi težavami. Opustitev predpisanih formalnih postopkov pristojnega zdravnika, ki bi lahko po 44. c členu ZZVZZ predhodno za ortoze izdal naročilnico ali predlog za izdajo odločbe, ne more iti v škodo tožniku. Še zlasti, če je do ortoze medicinsko upravičen in mu je v Sloveniji sploh ni mogoče zagotoviti. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, v katerem bo potrebno ugotoviti, ali je tožnik do ortoz, ki jih je kupil v tujini, upravičen.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna nezmožnost za delo - ocena začasne nezmožnosti za nazaj - odsotnost, daljša od treh dni - utemeljeni razlogi
Pri tožniku je bila zaradi akutne stresne reakcije, ko je ob osebnostnih potezah začel izgubljati sposobnost presoje realnosti in ni bil niti zmožen presoditi, da potrebuje bolniški stalež, podan utemeljen razlog zaradi katerega osebni zdravnici ni mogel sporočiti zadržanosti od dela, pri čemer je bil v tem obdobju tudi sicer nezmožen za delo zaradi bolezni. Zato so izpolnjeni pogoji iz 232. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da se začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni oceni za več kot tri dni za nazaj.
nepopolna tožba – vrnitev v popravo – trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje za odločanje o tožbenem zahtevku, ker tožnik zahteva od toženca plačilo 25 % dohodnine od najemnine po pogodbi, ni imelo v tožbi trditvene podlage. Zato je preuranjena odločitev, da ne gre za sodno pristojnost in da ne gre za spor po 1. členu ZPP. Sodišče nepopolno tožbo vrne v popravo (105. in 108. člen ZPP).
zahteva za izločitev predsednika senata - zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - odločanje o izločitvi sodnika - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev dokazov - dokazi, na katere se sodba ne sme opirati
O izločitvi sodnika oziroma predsednika senata, ki se je seznanil z dokazom, ki mora biti po 83. členu ZKP iz spisa izločen, se torej odloča šele po tem, ko sodnik dokaze izloči iz spisa, ne pa pred tem.
- ZKP v 2. točki 83. člena našteva dokaze, na katere se sodna določba ne sme opirati, to so pa tisti, za katere je v tem zakonu, torej ZKP, določeno, da se morajo iz spisa izločiti, med njimi pa niso izjava obdolženca, ki jo je dal v davčnem postopku in tudi ne listine, ki so bile pridobljene v postopku davčnega inšpiciranja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000461
ZDR člen 182.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 352.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - delo na višini - krivdna odgovornost - absolutno zastaranje odškodninske terjatve
Delo na gradbenem odru, kot se običajno uporablja, na višini 1,5 metra, zaradi same višine tega gradbenega odra ne pomeni nevarne dejavnosti.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz razloga, ker glede na tožnikove trditve in izvedene dokaze ni podana krivdna odgovornost tožene stranke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v zvezi z nesrečo pri delu zatrjeval, da je stal na razmajanem in nestabilnem odru; da se je ta oder (ko je tožnik v rokah držal bosanko) zamajal in padel; da je bil ta oder nestabilen, zato ker je bil razmajan, ker je postavitev odra (deske so bile dolge 3 metre in na koncu postavljene koze) omogočala nihanje oziroma, upognitev deske, če je nekdo stopil nanjo; da so bile razvlečene koze, ki so se uporabljale, nestabilne, in da je bil glede na dolžino desk oder na kozah nestabilen, zaradi česar se je porušil (kar je povzročilo tožnikov padec). Pritožbeno sodišče zaključuje, da je glede na zgoraj opisane trditve tožnika in ob upoštevanju dejstva, da je tožnik v tožbi zatrjeval tudi neustrezno postavitev odra, sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno ocenilo, da je bil razmik med kozama ustrezen in da ni podana krivdna odgovornost tožene stranke.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/2, 63, 63/1, 63/1-2, 63/2, 63/3, 63/3-2, 63/5.. ZSPJS člen 5, 5/1, 22e, 22e/2, 22e/4, 40.. - člen 20, 20/28, 20/29.
razlike v plači - prikrajšanje pri plači - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - delovna in pedagoška obveznost
Faktoriziranje tožničinih ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje njene neposredne pedagoške obveznosti (NPO) in dodatne pedagoške obveznosti (DPO) nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, je bilo nezakonito. V kolikor je tožnica opravila več vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost. Če je tožnica te ure opravila, je upravičena do ustreznega plačila, ne glede na zakonske omejitve glede določitve izplačevanja DPO.
Obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov (točka 10 prvega odstavka 394. člena ZPP) je mogoča le ob podani možnosti, da bi nov dokaz vplival na ugodnejšo sodbo.
skrbnik zapuščine – primernost osebe za skrbnika zapuščine
Ker je sodišče prve stopnje za skrbnika zapuščine po 131. členu ZD postavilo odvetnika ene izmed dedinj, teče pa tudi pravda po napotitvi zapuščinskega sodišča, gre za interesno kolizijo in neprimernega skrbnika.
posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – faza odločanja o ugovoru
Po ustaljeni sodni praksi so pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 64, 64/1, 65, 65/1, 65/1-1, 66, 66/1, 66/1-6, 72, 72/6, 89, 89/1, 89/1-1, 111, 113, 113/2, 113/4, 113/6.
pravica do medicinsko tehničnega pripomočka - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - funkcionalna ustreznost pripomočka
V obravnavanem primeru vprašanje, ali je pri tožniku podano takšno zdravstveno stanje, da niti odobren (nadstandardni) voziček ni funkcionalno ustrezen, oziroma da je funkcionalno ustrezen le odobren voziček skupaj z uveljavljanimi nadstandardnimi dodatki oziroma deli, razen zaščite iz neoprena, v doslej izvedenem dokaznem postopku ni bilo pravilno niti popolno razčiščeno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZJU člen 154, 154/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnici v zvezi z očitanimi kršitvami ni mogoče očitati krivde, ker so bile kršitve posledica prisotne zdravstvene problematike, to je šibkejše intelektualne kapacitete v kombinaciji z istočasno neugodno osebnostno strukturo, ki je tudi onemogočala tožnici razumeti posledice svojih dejanj (da zaradi kršitve delovnih obveznosti lahko dobi odpoved pogodbe o zaposlitvi). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
Tožeča stranka sporne račune izstavlja v okviru svoje pridobitne dejavnosti na podlagi pogodbe, sklenjene s toženo stranko, zato ne gre za verzijski zahtevek (konkretno je „prefakturiranje“ računov urejeno v 12. členu Pogodbe o upravljanju, kar pomeni, da imajo izstavljeni računi pravno podlago) in je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo triletni zastaralni rok, ki velja za gospodarske pogodbe.