ZPIZ-2 člen 41, 42, 42/2. ZPP člen 313. OZ člen 299, 299/1. ZIZ člen 21, 21/1.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - gostota dobe - invalidska pokojnina - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka
Čeprav je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti, ne izpolnjuje pogoja gostote dobe za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Rok za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ki ga določi sodišče na podlagi 313. člena ZPP ali 2. odstavka 21. člena ZIZ, je hkrati tudi rok za izpolnitev obveznosti iz 1. odstavka 299. člena OZ. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka začnejo teči prvi dan po poteku tega roka.
Plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo je bil toženi stranki vročen pravilno in v skladu z določbami ZPP, tožena stranka pa v danem roku sodne takse za pritožbo ni plačala. Po določbi drugega odstavka 105. a člena ZPP mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz 3. odstavka tega člena. Po določbi tretjega odstavka 105. a člena ZPP pa se šteje, da je vloga umaknjena, če v roku iz drugega odstavka (tega člena) sodna taksa za vlogo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotovilo, da se pritožba zoper sodbo zaradi neplačane sodne takse šteje za umaknjeno.
zdravljenje brez privolitve – sprejem na zdravljenje brez privolitve – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – zadržanje na zdravljenju – prisilna hospitalizacija – pridržanje – ogrožanje
Pridržanka si, s tem, ko se ne zdravi, škoduje tako v medsebojnih odnosih, prav tako pa tudi svojemu zdravju (saj se bolezen samo poslabšuje in jo oddaljuje od realnosti).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000382
ZPIZ-2 člen 66.. ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
Tožnica se je spornega dne poškodovala pri opravljanju dela čistilke na železniški postaji. Po navodilih tožene stranke je za prevoz med železniškimi postajami uporabljala vlak. Do nesreče je prišlo pri izstopu iz potniškega vlaka na sporni postaji, na kateri ni perona. Zaradi zagotovitve varnega dostopa do vlaka bi morala biti, skladno z določbami Pravilnika o opremljenosti železniških postaj in postajališč, vsaka železniška postaja opremljena s peronom. Tožena stranka je bila dolžna tožnici zagotoviti varno delovno okolje, to svojo obveznost pa je na sporni postaji kršila. Zato je tožena stranka ravnala protipravno, podana pa je tudi njena krivda, saj je kot delodajalka dolžna zagotoviti delavcu varne delovne pogoje (varen dostop do železniške postaje).
ZKP člen 52, 52/1, 87, 87/5, 277, 277/2, 437, 437/1.
vloga vezana na rok - pravočasnost zasebne tožbe - zavrženje zasebne tožbe - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - nepopolna zasebna tožba - zasebni tožilki kot prava neuki stranki
Pritožba pa je neutemeljena tudi v delu, ko zatrjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati peti odstavek 87. člena ZKP glede na to, da sta zasebni tožilki prava neuki stranki. Ta določba v konkretnem primeru ne pride v poštev, ker zasebne tožbe zasebni tožilki nista poslali nepristojnemu sodišču pred potekom roka, ampak sta jo vložili pri pristojnem sodišču, vendar pa prepozno (po izteku trimesečnega roka). Seznanitev zasebnih tožilk pravdnega sodišča s pisanjem L.G. zasebnima tožilkama, pa ni moč šteti kot vložitev zasebne tožbe (pisanja) nepristojnemu sodišču. Zakonski rok (tri mesece) iz petega odstavka 87. člena ZKP je nepodaljšljiv. Pritožba tudi nima prav, da bi sodišče prve stopnje moralo, če je ugotovilo, da je zasebna tožba vložena prepozno, izdati zavrnilno sodbo. Sodišče prve stopnje je namreč zasebno tožbo šele preizkušalo v formalnem in materialnem smislu (437. člen ZKP) in ugotovilo, da je vložena prepozno ter da tudi sicer ni sposobna za obravnavo. Zato jo je utemeljeno s sklepom zavrglo, saj do faze sojenja v zadevi še sploh ni prišlo in je zato ni moglo zavrniti s sodbo, kot to nepravilno navaja pritožnik.
ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 187, 447, 447/1, 495, 495/1. ZGD-1 člen 580, 580/6.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - tožba vložena zoper neobstoječo osebo - univerzalno pravno nasledstvo
Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka, ker nima pravne subjektivitete.
Ko je tožena (pravna) oseba, ki v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. Takšna situacija je urejena v petem odstavku 81. člena ZPP. Ta določa, da sodišče v takšnih primerih tožbo zavrže.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz 184. člena ZDR ter 131. člena OZ, da morajo biti za ugotovitev odškodninske odgovornosti izkazani štirje elementi: škoda, protipravno ravnanje, vzročna zveza med njimi in krivda. Pravilno je razlogovalo, da za ugotavljanje škode, nastale po datumu 20. 5. 2010, nima potrebnega strokovnega znanja. Zato je s sklepom postavilo izvedenca medicinske stroke ter tožniku naložilo plačilo predujma, z opozorilom, da v primeru neplačila ta dokaz ne bo izveden (153. člen ZPP). Ker tožnik predujma ni plačal, tega dokaza ni izvedlo, v ostalih izvedenih dokazih pa ni imelo zadostne podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti toženih strank. Posledično se utemeljeno ni spuščalo v ugotavljanje obsega škode, ampak je tožbeni zahtevek že po temelju pravilno zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000654
ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131, 149, 179, 299.. ZZasV člen 59, 59/3.. ZVZD člen 5, 15.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - rop - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu prodajalke. Spornega dne je opravljala svoje delo na bančnem okencu v poslovalnici, ko sta pristopila dva zamaskirana moška, v njo namerila pištolo in od nje zahtevala, naj jima izroči denar. Tožnica jima je zaradi grožnje z orožjem izročila določen denarni znesek. Storilca sta bila pravnomočno spoznana za kriva storitve kaznivega dejanja ropa. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je v konkretnem primeru podana objektivna odgovornost tožene stranke. Delo poštne uslužbenke na okencu ni samo po sebi nevarna dejavnost v smislu 149. člena OZ. Pravilna pa je presoja sodišča prve stopnje, da je podana krivdna odgovornost tožene stranke. Tožničina škoda je bila predvidljiva posledica opustitve zagotavljanja varnostnih ukrepov za zagotovitev varnosti zaposlenih s strani tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga izhajalo iz dejstev, ki jih tožnik ni zatrjeval. Vsebina tožnikove izpovedi ne predstavlja trditvene podlage, o kateri bi se nasprotna stranka lahko izjavila, sodišče pa nanjo oprlo odločitev. Sodišče prve stopnje je kršilo kontradiktornost obravnavanja, ko je v nasprotju s 7. členom ZPP (razpravno načelo) svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih tožnik ni zatrjeval, s čimer je toženi stranki onemogočilo, da se o njih izjavi. S tem je storilo absolutbno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s kršitvijo 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic). Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
V tretjem odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev je določeno, da v primeru, če je kdo od zavezancev, na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla, zavezan upravičencu v celoti plačevati oskrbo v institucionalnem varstvu, se njegov prispevek določi v višini zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve. Za vrednotenje služnosti stanovanja v solastninskem deležu podarjene nepremičnine kot edine obveznosti, določene v darilni pogodbi, v tretjem odstavku 18. člena Uredbe, ni podlage. Oskrba na domu pomeni oskrbo in pomoč v različnih oblikah v primeru bolezni ali starosti. Glede na darilno pogodbo, s katero se obdarjenec oziroma zavezanec ni zavezal darovalki oziroma upravičenki nuditi oskrbo na domu oziroma, ji v kakršnikoli obliki nuditi pomoč v primeru starosti ali bolezni in drugo, za vrednotenje služnosti stanovanja, ki traja do upravičenkine smrti, ni podlage. V konkretnem primeru zato velja peti odstavek 18. člena Uredbe in določanje prispevkov zavezancev, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vknjižba hipoteke - dovoljenost pritožbe - pritožba odvetnika - pritožba poslana po pošti
Če odvetnik vlogo vloži pisno in ne elektronsko, kot to določa 125.a člen ZZK-1, se njegova vloga zavrže (šesti odstavek istega člena).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085147
OZ člen 5, 39, 49, 49/1, 86, 112. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 213/2, 287, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. ZGD člen 436, 436/2. ZGD-1 člen 501. KZ člen 289. KZ-1 člen 284.
pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - družbena pogodba – napake družbene pogodbe - ničnost - izpodbojnost - kavza - prevara - goljufija - pritožbena novota - sodba presenečenja - dokazni predlog za vpogled v drug spis - izstopna tožba – spremenjene okoliščine – načelo vestnosti in poštenja
Sodba presenečenja je podana, če stranka ob vseh potrebni skrbnosti ni mogla predvidevati, da bo sodišče njene trditve lahko presojalo po drugi pravni podlagi.
Zatrjevano nepošteno, protipravno oziroma goljufivo ravnanje toženk ni sankcionirano z ničnostjo pogodbe, temveč je sankcija zanj izpodbojnost pogodbe.
Družbena pogodba o ustanovitvi d.o.o. ima dvojno naravo, obligacijsko in statusno. Ničnost tovrstne pogodbe se sicer uveljavlja po določbah OZ. Vendar pa dosledno upoštevanje pravil obligacijskega prava v vseh faza nastajanja ali obstoja d.o.o. ni dopustno. Po vpisu družbe v sodni register je mogoče uveljaviti le tiste napake družbene pogodbe, ki zadevajo celotno družbo in niso bile sanirane z vpisom v register.
Tožnica zmore samostojno opravljati večino osnovnih življenjskih opravil. Tudi v primeru, če sama ne more skrbeti za osebno higieno, iz izvedenih dokazov izhaja ugotovitev, da ostala osnovna življenjska opravila, kot so opisana v prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 tožnica še vedno opravlja samostojno, pa čeprav s težavo oziroma ob velikih naporih. Zato je tožbeni zahtevek za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo utemeljeno zavrnjen.
delo v splošno korist - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obročno plačilo globe - odločanje o predlogu za obročno plačilo globe
Na podlagi drugega odstavka 19.a člena ZP-1 sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
Na podlagi drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko storilec zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo.
Po veljavni ureditvi v ZPIZ-2 je mogoče delovnim invalidom II. ali III. kategorije invalidnosti priznati pravico do premestitve, ali pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Če so poleg časovne razbremenitve potrebne še stvarne razbremenitve na delovnem mestu, na katerem je bila ocenjevana invalidnost, dejansko ni mogoč zaključek o obstoju preostale delovne zmožnosti za delo na delovnem mestu, za katero ima zavarovanec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.Lahko gre le za novo sistemizirano delovno mesto, ki se opravlja pod pogoji, ki jih narekujejo stvarne razbremenitve, četudi bi bilo poimenovano enako, kot delovno mesto, na katero je bila ocenjevana invalidnost.
ZPP člen 254.. ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-2, 63/3, 64, 85.
invalidska pokojnina - nadomestilo za invalidnost - I. kategorija invalidnosti
Izvedensko mnenje, podano na podlagi osebnega pregleda tožnika, je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka v delu na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti. Predstavlja namreč dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. S polnim delovnim časom je še zmožen za delo z določenimi fizičnimi razbremenitvami.
stečajni postopek - regres za letni dopust - jubilejna nagrada
Zoper toženo stranko je bil začet stečajni postopek. Ker pa so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank, tako za vložitev pritožbe kot odgovora na pritožbo, začetek stečajnega postopka ni razlog za prekinitev postopka oziroma ni ovira za odločanje o predmetni pritožbi.
Ker tožena stranka tožnici ni izplačala dela regresa za letni dopust za leto 2013, celotnega regresa za letni dopust za leto 2014 in jubilejne nagrade, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.
ZDR-1 člen 20, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. ZJU člen 33, 154, 154/1, 154/3.. ZS člen 7, 7/1, 31, 31/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - javni uslužbenec
Tudi v primeru, če kršitve, zaradi katerih je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, same zase morda ne bi bile dovolj resne in utemeljene, je treba upoštevati, da prejšnje opozorilo ni doseglo svojega namena in je tožnica s kršitvami nadaljevala.
Kršitev kazenskega zakona uveljavlja pritožba ne da bi v njej opredelila, v katerem vprašanju iz 372. člena ZKP naj bi sodišče prve stopnje kazenski zakon kršilo. To ni razvidno niti iz njene obrazložitve. Pritožbeno sodišče zato izpodbijane sodbe v tej smeri ni moglo preizkusiti, kršitev, na katere je dolžno paziti, pa ni ugotovilo. V kolikor pa pritožba uveljavlja ta pritožbeni razlog v posledici zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pa pritožbeno sodišče poudarja, da taka kršitev ni mogoča. Kazenski zakon je kršen le tedaj, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi, ali pa ga sploh ne uporabi. Kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.