priposestvovanje – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti na javnem dobru – priposestvovanje stvari v občinski lasti – javno dobro
Dejstvo, da naj bi tožnik skupaj s svojimi pravnimi predniki za potrebe svoje nepremičnine več kot 100 let uporabljal sporno („služeče“) zemljišče za hojo in vožnjo, je brez pomena. Tožnik namreč ne zanika ugotovitve izpodbijane sodbe, da je bilo sporno zemljišče vse od nastavitve zemljiške knjige do leta 2013 javno dobro. Tožnik in njegovi pravni predniki so tako s hojo in vožnjo po sporni poti izvrševali pravico javnega prava. Čeprav je bila po vsebini podobna služnosti kot pravici zasebnega prava, opisana uporaba tujega zemljišča, kljub njeni dolgotrajnosti ni mogla privesti do priposestvovanja služnosti, saj se obe pravici izključujeta.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije – razveljavitev sklepa o obstoju izbrisnega razloga in začetku postopka, po uradni dolžnosti
Iz navedenega izhaja, da registrsko sodišče v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, začetem na predlog predlagatelja iz 433. člena ZFPPIPP, v primeru, če ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni vložen, ne more po uradni dolžnosti razveljaviti izdanih sklepov o začetku postopka izbrisa in o obstoju izbrisnega razloga zato, ker je o predlogu istega predlagatelja iz enakih razlogov že predhodno odločilo in postopek za izbris po vloženem ugovoru ustavilo.
odjemalec toplotne energije - zavezanec za plačilo - podlaga za zaračuvanje dobave toplotne energije
Po določbi Splošnih pogojev in Tarifnega sistema za dobavo in odjem toplotne energije je odjemalec toplote lahko tudi skupina pravnih in fizičnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto. Ker je bilo ugotovljeno, da tožena stranka na skupno odjemno mesto ni priključena, predsem pa tudi nikoli ni bila priključena, ni odjemalec, in zato v aktih, na katere se tožeča stranka sklicuje, ni podlage za zaračunavanje dobave toplotne energije.
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081746
URS člen 36. OZ člen 480, 480/1. ZVKSES člen 25, 25/3. ZPP člen 251.
odgovornost prodajalca za stvarne napake – jamčevanje za napake – jamčevalni zahtevki – sanacija napak – neodprava napak – ponovno opozarjanje – ogled – prisotnost stranke na ogledu – dokaz – izvajanje dokaza – zagotovitev vstopa v stanovanje – načelo enakega obravnavanja
V obravnavani zadevi tožena stranka ne nasprotuje dejanskim ugotovitvam, da je po obvestilu o napakah izvedla določena sanacijska dela ter se s takšnim ravnanjem ne le zavezala odpraviti napake, pač pa jih je tudi začela odpravljati. Ker je torej tožnika pustila v prepričanju, da bodo napake odpravljene, se na potek enoletnega prekluzivnega roka ne more sklicevati.
Ker napak toženka v primernem roku ni odpravila, sta imela tožnika v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZVKSES po poteku roka pravico vztrajati pri zahtevku na odpravo napak, sama odpraviti napake na stroške tožene stranke ali zahtevati znižanje kupnine. Zakon ponovnega opozarjanja, češ da z delnimi sanacijskimi ukrepi napake niso bile odpravljene, ne zahteva.
ZPP ne predpisuje, da mora izvedenec na ogled, ki ga opravi zato, da lahko odgovori na vprašanja sodišča, vabiti tudi stranke.
Tožena stranka nadalje zatrjuje kršitev načela enake obravnave, ker je bila ob ogledu prisotna tožeča stranka. Navedenemu pritožbeno sodišče ne sledi, saj je bila navzočnost tožnikov ob ogledu potrebna zato, da sta zagotovila vstop v njuno stanovanje, v katerem se je opravljal ogled (36. člen URS).
nekokretiziran ugovor – priznano dejstvo – pogodba o ustanovitvi računa – pogodba o zlatem računu – nedovoljeno negativno stanje – kršitev pogodbene obveznosti – odstop od pogodbe
V primeru, če toženec poda pavšalen in nekonkretiziran ugovor, iz katerega ni možno razbrati, kateri bančni stroški iz izpisa prometa so prerekani, ter ugovora ne obrazloži niti po navedbah nasprotne stranke, kjer izrecno navaja, da je ugovor pavšalen in se zato ne more določno opredeliti do posameznega bančnega stroška, se dejstva, ki jih je navedla tožnica, štejejo za priznana, saj so bila zanikana pavšalno in brez navajanja razlogov.
Toženec je s Pogodbo o ustanovitvi računa in Pogodbo o zlatem računu zavezal zagotoviti redne prilive denarnih sredstev, vendar teh določil ni spoštoval ter je zato prišel v nedovoljeno negativno stanje. S tem je kršil pogodbene obveznosti, zato je tožeča stranka od pogodb odstopila.
Dela nadzornika ne gre enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Slednje izvaja policija po predpisanem postopku na podlagi odredbe državnega tožilca oziroma sodišča v točno določenih primerih. Nadzornika sta izvajala nadzor neodvisno od dela policije, skladno s pogodbenimi določili in internimi pravili, zato je zmotno pritožbeno stališče, da sta izvajala ukrep tajnega opazovanja.
Za pregled delno odprtega nebivalnega kontejnerja, stoječega na odprtem, neograjenem, velikem parkirišču ni potrebna odredba za hišno preiskavo. To velja še toliko bolj ob danem obdolženčevem soglasju za pregled.
motenjski spor – vzpostavitev prejšnjega stanja – postopek deložacije – izpraznitev poslovnega prostora – izpraznitev nepremičnine – ravnanje izvršitelja – način izvršbe – rubež – oprava rubeža – protipravnost
Izvršitelj je dolžan opraviti neposredna dejanja izvršbe, ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače. Sodni izvršitelj po seznanitvi, da je sklep o izvršbi pravnomočen, in ob odsotnosti obvestila sodišča, da obstajajo zadržki za opravo rubeža, tožnikovih ugovorov ni smel upoštevati.
Odstranitev pritožnikovih stvari iz poslovnega prostora ne predstavlja nedopustnega ravnanja izvršilnega organa, četudi pritožnik ni bil dolžnik v izvršilnem postopku. Odstranitvena dejanja se namreč nanašajo tudi na osebe, ki niso dolžniki v izvršilnem postopku.
ZUN člen 46. SZ člen 9. ZPN člen 7. ZPDS člen 6. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1, 30, 30/5, 30/6. SZ-1 člen 190.
pripadajoče zemljišče – funkcionalno zemljišče – solastnina – etažna lastnina – večstanovanjska stavba – družbena lastnina – pravica uporabe – lastninska pravica – spor o lastništvu – spor o obsegu funkcionalnega zemljišča – postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – zaključena celota – kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča – subsidiarni kriteriji – namenska opredelitev funkionalnega zemljišča – pretekla raba – merila in pogoji iz prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje
Kaj je pravna podlaga za določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003? Če je bila že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele, se uporabi peti odstavek 30. člena ZVEtL. V nasprotnem primeru se uporabi šesti odstavek tega člena, pri čemer je primarni kriterij določitev funkcionalnega zemljišča na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, subsidiarno pa kriteriji iz četrtega odstavka 7. člena, razen njegove 3. točke, ki je na podlagi šestega odstavka 30. člena ZVEtL nadomeščena s kriterijem „merila in pogoji iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe.“
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 129a/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 414.
dolžnost preživljanja – določitev preživnine – preživninske potrebe otroka – preživninska sposobnost – preživninske zmožnosti staršev – kredit – bivanje v hiši, ki je skupno premoženje – nova dejstva – odgovor na pritožbo – pomoč staršev
Ker tožnica ni vložila pritožbe, v odgovoru na pritožbo pa je izpodbijala zase neugodne dejanske ugotovitve iz sodbe, ji je pritožbeno sodišče priznalo pravico do izpodbijanja teh za tožnico neugodnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v postopku odločanja o utemeljenosti pritožbe.
Če je bila zmožnost preživljanja otrok že v času življenjske skupnosti zmanjšana, ker sta pravdni stranki odplačevali kredit, ki je bil porabljen za gradnjo hiše, ki je njuno skupno premoženje, da sta s tem zagotovili otrokom brezplačne bivalne pogoje v času življenjske skupnosti, enako pa otroci brezplačno bivajo v hiši tudi po razpadu življenjske skupnosti, je mesečno odplačilo kredita tudi po razpadu življenjske skupnosti potreben strošek, ki je v korist otrok, zato se upošteva pri ugotavljanju materialnih zmožnostih roditelja, ki kredit odplačuje.
Okoliščina, da tožnica in hčeri stanujejo v skupni hiši, je relevantna za vprašanje delitve skupnega premoženja in morebitne obligacijske terjatve, ne pa za določitev višine preživnine.
Denarna sredstva, ki jih je zagotavljala tožničina mati za preživljanje otrok, je treba upoštevati pri določitvi preživninske obveznosti za preteklo obdobje (oziroma za obdobje, ko je izkazano, da je prispevala k preživljanju otrok), za bodoče obdobje pa le, če bo dokazano, da bo to (ostal) stalen vir denarnih sredstev za preživljanje otrok.
OZ člen 35, 37, 288, 299, 299/1, 375, 375/1, 375/2, 378, 378/1, 382, 382/1, 1057, 1057/2. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/1, 40, 40/1, 40/1-3, 53, 53/2. ZPOMZO-1 člen 2. ZPotK-1 člen 15, 15/5, 27, 27/1. ZPP člen 3.
notarski zapis - izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - ničnost pogodbenih določil o zakonskih zamudnih obrestih - potrošniški kredit - odpoklic kredita - pogodbene obresti - linearna metoda - konformna metoda - obrestne obresti - specifikacija predloga
Upnik je kot kreditodajalec uveljavil opcijsko upravičenje, da zahteva v primeru zamude kreditojemalca z določenim številom obrokov kredita plačilo vseh preostalih obrokov pred njihovo zapadlostjo (odpoklic kredita). V tem primeru pogodba ne preneha, ampak je spremenjena le zapadlost preostalega dela kredita, s čimer ostanejo v veljavi vsa druga pogodbena določila, tudi glede pogodbene opredelitve zamudnih obresti.
- Upnikova specifikacija, ki jo je podal v dosedanjih vlogah je neustrezna, saj seštevek pogodbenih in zamudnih obresti presega postavljeni izvršilni zahtevek, s tem pa tudi ni razvidno, koliko od kapitaliziranega zneska odpade na ene in druge obresti. Podan tudi ni časovni prikaz teka obresti od posameznega dela glavnice kredita po njihovi zapadlosti (iz izvršilnega naslova izhaja obročno plačilo kredita).
- Zamudne obresti tečejo le od zapadlega neplačanega dela čiste glavnice kredita.
- Do učinkovanja odpoklica kredita, ko so zapadli tudi preostali še ne zapadli obroki kredita, upnik ni upravičen do obračunavanja zamudnih obresti od celotnega zneska glavnice.
- Pogodbene (redne) obresti po svoji naravi tečejo le od nastanka kreditne obveznosti do njene zapadlosti (prvi odstavek 382. člena OZ). Navedeno pomeni, da za zapadli del čiste glavnice kredita ne morejo več teči pogodbene obresti, ampak le še zamudne obresti. Pogodbene obresti po zapadlosti dela glavnice kredita tečejo le še od nezapadlega dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086422
ZIZ člen 17, 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 12, 236. OZ člen 82.
sodna poravnava – zapadlost terjatve – načelo formalne legalitete – izvršljivost sodne poravnave – dokazni predlog za zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga – dokazovanje – pomoč prava neuki stranki
Vprašanje izvršljivosti nedenarnega dela sodne poravnave bi bilo relevantno v postopku izvršbe nedenarne terjatve. Tožnik pa želi doseči izvršbo s sodno poravnavo dogovorjene denarne terjatve. To pa bo lahko dosegel, če bo izvršilnemu sodišču predložil dokaz o zapadlosti v sodni poravnavi dogovorjenega plačila (prvi odstavek 20. člena ZIZ). Kako se dokazuje zapadlost terjatve iz sodne poravnave, je predpisano v 20. členu ZIZ. Ker tožnik ne razpolaga z listinami, s katerimi se glede na drugi odstavek 20. člena ZIZ dokazuje zapadlost terjatve, mora to dokazati s sodbo, v kateri je ugotovljena zapadlost terjatve (tretji odstavek 20. člena ZIZ).
Vprašanje, ali je posojilojemalec kreditno pogodbo podpisal že isti dan ali nekaj dni kasneje, za veljavnost oziroma učinkovanje poroštvene izjave ni odločilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086031
ZPP člen 8, 14, 292, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 359, 451, 452, 453, 457, 457/3. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - bolniška odsotnost - nadomestilo plače - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - prekluzija - pogoj nekrivde - nedovoljen pritožbeni razlog - pravica do izjave - reformatio in peius - odškodninska odgovornost
V postopku v sporih majhne vrednosti se pravdni stranki ne moreta sklicevati na izpolnjenost pogoja nekrivde.
Pri izračunu prihodkov se upošteva samo cena za storitve, ki bi jo oškodovanec dosegel na trgu, brez davka na dodano vrednost, če je oškodovanec zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost. Trditveno breme za navedena dejstva je na oškodovancu.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086784
ZPP člen 285. ZIZ člen 193. OZ člen 5, 7.
ugotovitev lastninske pravice – neveljavnost vknjižbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – druga pravna podlaga – sodba presenečenja – zloraba izvršilnega postopka – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – revizija – ponovljen postopek
Ker je bilo prvič drugačno materialno pravo (ZLNDL) uporabljeno na višji stopnji v prejšnjem postopku in nato omenjeno tudi na revizijski stopnji kot pomembno, v skladu s katerim se je nepremičnina (v kolikor ne gre za kmetijsko zemljišče in je upoštevana v otvoritveni bilanci) olastninila in postala z dnem uveljavitve zakona (ZLNDL) last tiste osebe, ki je bila v tem trenutku imetnik pravice uporabe, bi moralo sodišče prve stopnje svoje materialnopravno gledišče razkriti, česar ni in tako tožnica do sodbe (gre za sodbo presenečenja) ni vedela, da sodba kot odločilni dejstvi šteje, ali je šlo pri sporni nepremičnini za kmetijsko ali stavbno zemljišče oziroma ali je bila sporna nepremičnina vključena v otvoritveno bilanco prodajalca - olastninjenega podjetja v postopku lastninskega preoblikovanja. Sodišče prve stopnje je v okviru odprtega sojenja na naroku za glavno obravnavo v ponovljenem sojenju predstavilo svoje stališče v obravnavani zadevi, iz katerega pa ne izhaja, da bi sodišče tožečo stranko opozorilo, katera dejstva bo štelo za odločilna v okviru dodatno uporabljenih predpisov o lastninjenju (tako glede statusa sporne nepremičnine in njen vključitve v otvoritveno bilanco). Sodišče bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva (285. člena ZPP), če je ti dve dejstvi štelo za odločilni, tožečo stranko s tem seznaniti in ji omogočiti, da ponudi ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze v zvezi z relevantnimi okoliščinami glede lastninskega preoblikovanja prodajalca.
V takšni situaciji, kot je obravnavana, ko je na relevantnost zlorabe izvršilnega postopka opozorilo šele revizijsko sodišče, je imela tožeča stranka možnost, da v ponovljenem postopku na prvi stopnji v tem delu dopolni navedbe. Sodišče prve stopnje bi tako moralo upoštevati vse dodatne navedbe tožeče stranke (posledično seveda tudi tožene stranke) do konca prvega naroka glavne obravnave v ponovljenem postopku (to je 1. 3. 2016 in ne 20. 10. 2015, ko je bil prvi narok preložen zaradi vloženih vlog strank), s katerimi podrobneje in na novo utemeljujeta okoliščine, ki bi lahko kazale na zlorabo izvršilnega postopka, med drugim tudi v zvezi z zatrjevano navideznostjo odstopljene terjatve. S tem ko novih (pravočasnih) navedb in dokaznih predlogov v ponovljenem postopku ni upoštevalo, je tožeči stranki odvzelo pravico do izjave, na kar pritožba utemeljeno opozarja.
odvzem poslovne sposobnosti – blodnjava motnja – izvedensko mnenje – nagrada izvedenca
Sodišče je na naroku zaslišalo sodno izvedenko, ki je svoje psihiatrično mnenje še dodatno obrazložila in podala izčrpne razloge, h katerim pritožbeno sodišče nima kaj dodati. Nobenega razloga tudi ni bilo, da sodišče kljub nasprotovanju nasprotne udeleženke, da sodna izvedenka ni opravila niti enega testiranja njenih nadnaravnih sposobnosti in ni dojela, da gre za izjemen primer, mnenja izvedenke ne bi upoštevalo.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068463
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 416, 416/2. ZD člen 145. SPZ člen 70, 70/1, 72, 72/5.
kolektivna terjatev – skupnost dedičev – dediščinska skupnost – razdelitev zapuščine – dedni dogovor – spor majhne vrednosti – kršitev ustavne pravice do enakega varstva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – oblikovanje tožbenega zahtevka
Tožnica, ki je od toženca zahtevala plačilo kolektivne terjatve, bi morala tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi zahtevala izpolnitev v korist dediščinske skupnosti ali pa, da toženec zahtevani znesek položi pri sodišču.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085160
OZ člen 132, 168, 336, 336/1, 640, 641, 642, 642/3. ZPP člen 285.
zastaranje – gradbena pogodba – pravica do plačila – izročitev – prevzem opravljenega posla – pravilno opravljen posel – zapadlost terjatve iz gradbene pogodbe – znižanje plačila – vrednost dela – izgubljeni dobiček – trditveno breme
Izrecne določbe o tem, kdaj pridobi podjemnik pravico do plačila, OZ ne določa. Je pa to pravilo mogoče izpeljati iz osrednje značilnosti podjemnikove (oziroma izvajalčeve) storitvene obveznosti kot obligacije rezultata. Pravico do plačila za opravljen posel podjemnik tako ne pridobi zgolj z dokončanjem posla, temveč šele z izročitvijo naročniku (oziroma dosledneje, ko naročniku omogoči, da opravi prevzem opravljenega posla). Ko mu torej omogoči, da opravljeni posel uporabi za namen (za uresničitev interesa), zaradi katerega je sklenil podjemno pogodbo.
Znižanje plačila je odvisno od vrednosti dela in če je bilo v Pogodbi mogoče ločeno oceniti vrednost del za konstrukcijo in ločeno vrednost del za fasado, ni utemeljenega razloga, da se znižanje plačila ne bi opravilo glede na vrednost izvršenega dela (zgolj) za fasado.
Ustanoviteljico vrtca ni moč uvrstiti v krog oseb, ki so po zakonu lahko stranke v delovnem sporu. Tožnica in druga toženka nista v razmerju delavca in delodajalca, med njima niti ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče.
ZTLR člen 55. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 7, 108, 212, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
stvarna pravica na tuji stvari – služnostna pravica – priposestvovanje – priposestvovalna doba – trditveno in dokazno breme – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Drži sicer, da je število voženj, ki je potrebno za izkoriščanje gozdnih zemljišč, redkejše, kot število voženj za izrabo drugih kmetijskih zemljišč, vendar priposestvovalna doba ne more pričeti teči preden so se vožnje dejansko začele izvajati. Na tožeči stranki je dokazno breme, da so te potekale kontinuirano celotno priposestvovalno dobo, torej že pred letom 1995. Ker sodbe glede poteka dvajsetletnega dejanskega izvrševanja stvarne služnosti ni mogoče preizkusiti, saj o izvrševanju med letoma 1989, ki ga sodišče šteje kot odločilno za začetek teka priposestvovalne dobe, in letom 1995, ni podatkov, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je služnost mogoče priposestvovati le v obsegu dejanskega izvajanja in ne širše, zato mora sodišče ločeno ugotavljati morebitno priposestvovanje služnosti pešpoti od priposestvovanja služnosti z uporabo vseh vozil, namenjenih izvajanju gozdnih del.