ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086068
OZ člen 246, 741, 741/3, 741/4, 742, 742/1, 743, 746.
odgovornost bolnišnice – odgovornost za pacientove stvari – hramba – gostinska hramba – varovanje osebnih predmetov pacientov – protipravnost – skrbnost pri hrambi – razbremenitev odgovornosti – obseg škode – vzročna zveza – hospitalizacija – sef – odtujitev bančne kartice – nepooblaščen dvig denarnih sredstev – dokazno breme
Za stvari, ki jih pacient izroči v hrambo bolnišnici, velja četrti odstavek 741. člena OZ, po katerem bolnišnica dolguje popolno odškodnino; enako velja, če je škoda nastala po krivdi bolnišnice ali po krivdi osebe, za katero odgovarja. Prva toženka bi torej morala dokazati, da je pri prevzemu, hrambi in izročitvi tožnikovih stvari ravnala dovolj skrbno, da škoda ne bi mogla nastati. Odškodninske odgovornosti bi se lahko razbremenila le, če bi dokazala, da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki jih ni mogla preprečiti, jih odpraviti ali se jim izogniti. Doslej prepričljivih trditev in dokazov o tem ni ponudila.
Dejstvo, da je dostop do sefa, v katerem je prva toženka hranila tožnikove stvari, vključno z njegovimi bančnimi karticami, imelo kar trinajst oseb, vzbuja resne pomisleke o tem, da je prva toženka zadostila zahtevani skrbnosti pri hrambi pacientovih stvari. Kako je nadzorovala dostop do sefa, ni pojasnila. Za povrh ni poskrbela niti za natančen popis pacientovih stvari, predvsem dokumentov, ki jih je prevzela v hrambo.
Tudi če bi se izkazalo, da je tožnik morebiti prepozno priglasil, da je njegova bančna kartica izginila, pa bi po 743. členu OZ obdržal pravico do odškodnine, le da bi zaradi prevalitve dokaznega bremena moral sam dokazati, da je škoda nastala po krivdi prve toženke ali osebe, za katero ona odgovarja.
gradbena pogodba - dodatna dela - obličnost - ustni dogovor
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil ustno sklenjen dogovor o dodatnih delih pretežno izpolnjen, je utemeljeno zaključilo, da je veljaven (58. člen OZ).
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081746
URS člen 36. OZ člen 480, 480/1. ZVKSES člen 25, 25/3. ZPP člen 251.
odgovornost prodajalca za stvarne napake – jamčevanje za napake – jamčevalni zahtevki – sanacija napak – neodprava napak – ponovno opozarjanje – ogled – prisotnost stranke na ogledu – dokaz – izvajanje dokaza – zagotovitev vstopa v stanovanje – načelo enakega obravnavanja
V obravnavani zadevi tožena stranka ne nasprotuje dejanskim ugotovitvam, da je po obvestilu o napakah izvedla določena sanacijska dela ter se s takšnim ravnanjem ne le zavezala odpraviti napake, pač pa jih je tudi začela odpravljati. Ker je torej tožnika pustila v prepričanju, da bodo napake odpravljene, se na potek enoletnega prekluzivnega roka ne more sklicevati.
Ker napak toženka v primernem roku ni odpravila, sta imela tožnika v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZVKSES po poteku roka pravico vztrajati pri zahtevku na odpravo napak, sama odpraviti napake na stroške tožene stranke ali zahtevati znižanje kupnine. Zakon ponovnega opozarjanja, češ da z delnimi sanacijskimi ukrepi napake niso bile odpravljene, ne zahteva.
ZPP ne predpisuje, da mora izvedenec na ogled, ki ga opravi zato, da lahko odgovori na vprašanja sodišča, vabiti tudi stranke.
Tožena stranka nadalje zatrjuje kršitev načela enake obravnave, ker je bila ob ogledu prisotna tožeča stranka. Navedenemu pritožbeno sodišče ne sledi, saj je bila navzočnost tožnikov ob ogledu potrebna zato, da sta zagotovila vstop v njuno stanovanje, v katerem se je opravljal ogled (36. člen URS).
Zakon o agrarni skupnosti ne ureja primerov dedovanja, ki so urejeni v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic.
Ker ni ugotovljeno, da je pritožnica članica agrarne skupnosti, ni podlage za zaključek, da deduje v naravi zapustnikovo premoženje, ki je vključeno v agrarno skupnost.
Dela nadzornika ne gre enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Slednje izvaja policija po predpisanem postopku na podlagi odredbe državnega tožilca oziroma sodišča v točno določenih primerih. Nadzornika sta izvajala nadzor neodvisno od dela policije, skladno s pogodbenimi določili in internimi pravili, zato je zmotno pritožbeno stališče, da sta izvajala ukrep tajnega opazovanja.
Za pregled delno odprtega nebivalnega kontejnerja, stoječega na odprtem, neograjenem, velikem parkirišču ni potrebna odredba za hišno preiskavo. To velja še toliko bolj ob danem obdolženčevem soglasju za pregled.
motenjski spor – vzpostavitev prejšnjega stanja – postopek deložacije – izpraznitev poslovnega prostora – izpraznitev nepremičnine – ravnanje izvršitelja – način izvršbe – rubež – oprava rubeža – protipravnost
Izvršitelj je dolžan opraviti neposredna dejanja izvršbe, ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače. Sodni izvršitelj po seznanitvi, da je sklep o izvršbi pravnomočen, in ob odsotnosti obvestila sodišča, da obstajajo zadržki za opravo rubeža, tožnikovih ugovorov ni smel upoštevati.
Odstranitev pritožnikovih stvari iz poslovnega prostora ne predstavlja nedopustnega ravnanja izvršilnega organa, četudi pritožnik ni bil dolžnik v izvršilnem postopku. Odstranitvena dejanja se namreč nanašajo tudi na osebe, ki niso dolžniki v izvršilnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086422
ZIZ člen 17, 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 12, 236. OZ člen 82.
sodna poravnava – zapadlost terjatve – načelo formalne legalitete – izvršljivost sodne poravnave – dokazni predlog za zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga – dokazovanje – pomoč prava neuki stranki
Vprašanje izvršljivosti nedenarnega dela sodne poravnave bi bilo relevantno v postopku izvršbe nedenarne terjatve. Tožnik pa želi doseči izvršbo s sodno poravnavo dogovorjene denarne terjatve. To pa bo lahko dosegel, če bo izvršilnemu sodišču predložil dokaz o zapadlosti v sodni poravnavi dogovorjenega plačila (prvi odstavek 20. člena ZIZ). Kako se dokazuje zapadlost terjatve iz sodne poravnave, je predpisano v 20. členu ZIZ. Ker tožnik ne razpolaga z listinami, s katerimi se glede na drugi odstavek 20. člena ZIZ dokazuje zapadlost terjatve, mora to dokazati s sodbo, v kateri je ugotovljena zapadlost terjatve (tretji odstavek 20. člena ZIZ).
začasni skrbnik zapuščine – postavitev začasnega skrbnika – upravljanje zapuščine – sporazum o upravljanju zapuščine
Od zapustnikove smrti z zapuščino (hišo s pripadajočim zemljiščem) upravlja zapustnikov sin, čemur sodedinja nasprotuje in poudarja, da jo je sodedič kljub njenim ugovorom iz upravljanja zapuščine povsem izključil in kljub njenim predlogom ni pripravljen na noben dogovor, z zapuščino pa upravlja izključno v svojo korist. V takšnih okoliščinah je postavitev začasnega skrbnika potrebna, saj očitno med zakonitima dedičema ni mogoče doseči sporazuma o upravljanju zapuščine, potrebno pa je, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino.
ZOPNI člen 17, 26, 26/2, 27, 27/3, 34, 34/1. ZPP člen 180, 318, 318/1, 338, 338/2.
zamudna sodba – odvzem premoženja nezakonitega izvora – popolnost tožbe – pravica do izjave – dokazno breme
V skladu z drugim odstavkom 26. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora sta bila tožbi priložena tudi zapisnik iz drugega odstavka 17.a člena tega zakona in pisno poročilo o finančni preiskavi. Tožnica se je v svojih tožbenih navedbah smela sklicevati na vsebino navedenega poročila, ki je bilo skupaj z ostalimi prilogami tožencu vročeno hkrati s tožbo.
OZ člen 132, 168, 168/1, 168/3. ZGD-1 člen 71 – 75. ZOdvT tarifna številka 3100.
nezmožnost za delo – zaposlitev nadomestnega delavca – samozaposlena oseba – navadna škoda – izgubljeni dobiček – nagrada za postopek
Tožnik ima status samozaposlene osebe in pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je njegov pravni položaj primerljiv s položajem samostojnega podjetnika v slovenskem prostoru (določbe 71. do 75. člena Zakona o gospodarskih družbah).
Samozaposlena oseba si ne izplačuje plače, njena plača je dobiček. S prisluženim denarjem lahko kadarkoli razpolaga. S tem, ko je tožnik del zaslužka potrošil za plačilo nadomestnega delavca, mu je nedvomno nastala škoda in to navadna škoda, saj se mu je zaslužek (osebno premoženje) zmanjšal za sporni znesek (132. člen Obligacijskega zakonika).
Nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe.
obseg zapuščine – spor o obsegu zapuščine – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
Spor med dediči o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino ali ne, ima za posledico obligatorno prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev strank na pravdo. Prvostopenjsko sodišče je res zapuščinski postopek dvakrat prekinilo, vendar za ugotavljanje drugih spornih dejstev. Oporočnima dedičema ni bilo omogočeno, da s tožbo uveljavljata svoja upravičenja, ki jih opirata na tezo, da premoženje, ki je bilo predmet sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanjem med zapustnikom in njima, ne spada v zapuščino in zato zapuščine ni ter posledično nista dolžna izplačati dednega deleža nujnemu dediču.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084991
OZ člen 131, 147, 147/1.
podlage odškodninske odgovornosti – odgovornost za drugega – odgovornost delodajalcev – poškodba policista na tekmovanju – krivdna odgovornost – protipravnost ravnanja – varno delovno okolje
Ravnanje, ki z zakonom ali drugim predpisom ni določeno kot protipravno, postane kljub temu nedopustno, če je možnost nastanka škode njegova predvidljiva posledica (ki ni nujno najbolj običajna, pogosta, pač pa je stopnja njene verjetnosti lahko tudi nizka).
Ker zavarovanec toženke ni storil vsega, kar bi moral in mogel storiti, da bi vaja potekala varno, je ravnal neskrbno in s tem malomarno. Po drugi strani tožniku neskrbnosti ni mogoče očitati. Res je sicer, da si je poligon ogledal in je bil s postavljenimi količki (enako kot ostali člani ekipe) seznanjen, vendar je bil pri izvedbi vaje odvisen še od svojih sotekmovalcev.
nekokretiziran ugovor – priznano dejstvo – pogodba o ustanovitvi računa – pogodba o zlatem računu – nedovoljeno negativno stanje – kršitev pogodbene obveznosti – odstop od pogodbe
V primeru, če toženec poda pavšalen in nekonkretiziran ugovor, iz katerega ni možno razbrati, kateri bančni stroški iz izpisa prometa so prerekani, ter ugovora ne obrazloži niti po navedbah nasprotne stranke, kjer izrecno navaja, da je ugovor pavšalen in se zato ne more določno opredeliti do posameznega bančnega stroška, se dejstva, ki jih je navedla tožnica, štejejo za priznana, saj so bila zanikana pavšalno in brez navajanja razlogov.
Toženec je s Pogodbo o ustanovitvi računa in Pogodbo o zlatem računu zavezal zagotoviti redne prilive denarnih sredstev, vendar teh določil ni spoštoval ter je zato prišel v nedovoljeno negativno stanje. S tem je kršil pogodbene obveznosti, zato je tožeča stranka od pogodb odstopila.
PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085155
ZSReg člen 9, 9/2, 17, 17/1, 19, 36, 36/1. ZNP člen 37.
vpis zaznambe pravnomočne sodbe in sklepa – odločanje po uradni dolžnosti – postopek vpisa v sodni register –postopek s pritožbo
Z izpodbijanim sklepom je bila le realizirana vsebina prvostopenjske sodbe in sklepa. S sklepom je bilo ugodeno ugovoru zoper izdano začasno odredbo in zavrnjen predlog za njeno izdajo. S sodbo pa je bila ugotovljena ničnost sklepov skupščine subjekta vpisa.
Smiselno je sicer v razlogih izpodbijanega sklepa zapisano, da je izpodbijani sklep izdan v korist pritožniku in subjektu vpisa. Slednje razloge je mogoče razumeti tako, da pritožba, s katero pritožnik ne more zase doseči koristi in si s sodno odločbo izboljšati svoj pravni položaj, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Iz podatkov spisa niti ne izhaja, da bi pritožnik pojasnil, zakaj utegne biti njegov pravni interes s sodno odločbo prizadet. Le tako bi lahko registrsko sodišče na podlagi njegovih pojasnil pravilno presojalo, ali ima sploh položaj udeleženca v postopku (prvi odstavek 17. člena ZSReg).
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča o tožencu kot zastopniku, ki je podpisal kupoprodajno pogodbo in glede na jasno določbo v prej citirani kupoprodajni pogodbi tudi prejel kupnino v višini 75.000,00 EUR.
Pritožnik ni izkazal, da novih dejstev in novih dokazov, ki jih uveljavlja v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Toženec ni pravočasno zatrjeval in izkazal, da bi tožnici izročil znesek kupnine, pridobljen s prodajo njenega stanovanja, niti ni izkazal, da bi tožnica kupnino za sporno stanovanje prejela od kupca stanovanja.
URS člen 14, 23, 23/1, 54, 54/1. ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2, 113/3. ZPP člen 421, 421/1.
pravica do učinkovitega sodnega varstva - nova odločba o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih - spremenjene razmere - koristi otroka - pravnomočna sodna odločba - izvrševanje roditeljske pravice - skupno starševstvo
Sprememba pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok, mora biti bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka. Spoštovanje pravnomočne sodne odločbe je splošno pomembna ustavnopravna vrednota ter sestavni del pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Iz navedenega razloga morajo biti zato bistveno spremenjene okoliščine na strani enega od staršev oziroma na strani otrok. Predpostavlja se namreč, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo razvezanima zakoncema, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka.
Sodišče prve stopnje je kljub (pravilnemu) stališču, da so tožnikova pričakovanja trajnejše zveze s toženko predstavljala odločilen nagib za izročitev daril (denarja) in da je nagib pri darilni pogodbi tako pomemben, da njegov odpad pomeni odpad pravne podlage, tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je za nekatera darila (sodišče prve stopnje ne pojasni za katera to velja), možna naturalna restitucija. Takšni razlogi so (ker sodišče ne pojasni, zakaj in za katera darila je možna naturalna restitucija) nejasni (kar onemogoča preizkus sodbe) in nasprotujejo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik toženki naklonil več daril oziroma denarnih sredstev in ji tako omogočil nabavo premičnin in nepremičnin.
EKČP člen 8. ZZZDR člen 105, 105/3, 129. ZUJF člen 12.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – skupno starševstvo – koristi otroka – mnenje centra za socialno delo – sodni izvedenec – določitev stikov – določitev preživnine – višina preživnine – preživninske potrebe otroka – preživninske zmožnosti staršev – otroški dodatek – dodatek na veliko družino
Sodišče je ustrezno argumentiralo svojo odločitev, da se hčerke zaupajo v varstvo in vzgojo materi. Iz izpodbijane sodbe smiselno izhaja, da skupno starševstvo ne bi bilo v korist mladoletnih hčera. Podlago za sprejeto odločitev med drugim predstavlja tudi mnenje pristojnega centra za socialno delo. V primeru nestrinjanja z mnenjem je imel pritožnik na razpolago vse možnosti, da mnenju konkretizirano oporeka in predlaga postavitev izvedenca. Tega se pritožnik ni poslužil, zato je sodišče, ki je mnenju strokovnega organa sledilo, ravnalo pravilno.
spor majhne vrednosti – upravnik – večstanovanjska hiša – stroški upravljanja – stroški ogrevanja – akontacija stroškov ogrevanja – fiksni del – dejanska poraba – variabilni del – izvrševanje pravic najemnika
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka izstavljala račune za ogrevanje toženi stranki, ki teh računov ni poravnala. Računi so bili dovolj jasni, po zaslišanju tožeče stranke je sodišče prve stopnje odgovorilo na ugovore tožene stranke, zato ni podana očitana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.