odjemalec toplotne energije - zavezanec za plačilo - podlaga za zaračuvanje dobave toplotne energije
Po določbi Splošnih pogojev in Tarifnega sistema za dobavo in odjem toplotne energije je odjemalec toplote lahko tudi skupina pravnih in fizičnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto. Ker je bilo ugotovljeno, da tožena stranka na skupno odjemno mesto ni priključena, predsem pa tudi nikoli ni bila priključena, ni odjemalec, in zato v aktih, na katere se tožeča stranka sklicuje, ni podlage za zaračunavanje dobave toplotne energije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086422
ZIZ člen 17, 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 12, 236. OZ člen 82.
sodna poravnava – zapadlost terjatve – načelo formalne legalitete – izvršljivost sodne poravnave – dokazni predlog za zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga – dokazovanje – pomoč prava neuki stranki
Vprašanje izvršljivosti nedenarnega dela sodne poravnave bi bilo relevantno v postopku izvršbe nedenarne terjatve. Tožnik pa želi doseči izvršbo s sodno poravnavo dogovorjene denarne terjatve. To pa bo lahko dosegel, če bo izvršilnemu sodišču predložil dokaz o zapadlosti v sodni poravnavi dogovorjenega plačila (prvi odstavek 20. člena ZIZ). Kako se dokazuje zapadlost terjatve iz sodne poravnave, je predpisano v 20. členu ZIZ. Ker tožnik ne razpolaga z listinami, s katerimi se glede na drugi odstavek 20. člena ZIZ dokazuje zapadlost terjatve, mora to dokazati s sodbo, v kateri je ugotovljena zapadlost terjatve (tretji odstavek 20. člena ZIZ).
Dela nadzornika ne gre enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Slednje izvaja policija po predpisanem postopku na podlagi odredbe državnega tožilca oziroma sodišča v točno določenih primerih. Nadzornika sta izvajala nadzor neodvisno od dela policije, skladno s pogodbenimi določili in internimi pravili, zato je zmotno pritožbeno stališče, da sta izvajala ukrep tajnega opazovanja.
Za pregled delno odprtega nebivalnega kontejnerja, stoječega na odprtem, neograjenem, velikem parkirišču ni potrebna odredba za hišno preiskavo. To velja še toliko bolj ob danem obdolženčevem soglasju za pregled.
motenjski spor – vzpostavitev prejšnjega stanja – postopek deložacije – izpraznitev poslovnega prostora – izpraznitev nepremičnine – ravnanje izvršitelja – način izvršbe – rubež – oprava rubeža – protipravnost
Izvršitelj je dolžan opraviti neposredna dejanja izvršbe, ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače. Sodni izvršitelj po seznanitvi, da je sklep o izvršbi pravnomočen, in ob odsotnosti obvestila sodišča, da obstajajo zadržki za opravo rubeža, tožnikovih ugovorov ni smel upoštevati.
Odstranitev pritožnikovih stvari iz poslovnega prostora ne predstavlja nedopustnega ravnanja izvršilnega organa, četudi pritožnik ni bil dolžnik v izvršilnem postopku. Odstranitvena dejanja se namreč nanašajo tudi na osebe, ki niso dolžniki v izvršilnem postopku.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije – razveljavitev sklepa o obstoju izbrisnega razloga in začetku postopka, po uradni dolžnosti
Iz navedenega izhaja, da registrsko sodišče v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, začetem na predlog predlagatelja iz 433. člena ZFPPIPP, v primeru, če ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni vložen, ne more po uradni dolžnosti razveljaviti izdanih sklepov o začetku postopka izbrisa in o obstoju izbrisnega razloga zato, ker je o predlogu istega predlagatelja iz enakih razlogov že predhodno odločilo in postopek za izbris po vloženem ugovoru ustavilo.
priposestvovanje – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti na javnem dobru – priposestvovanje stvari v občinski lasti – javno dobro
Dejstvo, da naj bi tožnik skupaj s svojimi pravnimi predniki za potrebe svoje nepremičnine več kot 100 let uporabljal sporno („služeče“) zemljišče za hojo in vožnjo, je brez pomena. Tožnik namreč ne zanika ugotovitve izpodbijane sodbe, da je bilo sporno zemljišče vse od nastavitve zemljiške knjige do leta 2013 javno dobro. Tožnik in njegovi pravni predniki so tako s hojo in vožnjo po sporni poti izvrševali pravico javnega prava. Čeprav je bila po vsebini podobna služnosti kot pravici zasebnega prava, opisana uporaba tujega zemljišča, kljub njeni dolgotrajnosti ni mogla privesti do priposestvovanja služnosti, saj se obe pravici izključujeta.
začasni skrbnik zapuščine – postavitev začasnega skrbnika – upravljanje zapuščine – sporazum o upravljanju zapuščine
Od zapustnikove smrti z zapuščino (hišo s pripadajočim zemljiščem) upravlja zapustnikov sin, čemur sodedinja nasprotuje in poudarja, da jo je sodedič kljub njenim ugovorom iz upravljanja zapuščine povsem izključil in kljub njenim predlogom ni pripravljen na noben dogovor, z zapuščino pa upravlja izključno v svojo korist. V takšnih okoliščinah je postavitev začasnega skrbnika potrebna, saj očitno med zakonitima dedičema ni mogoče doseči sporazuma o upravljanju zapuščine, potrebno pa je, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZZavar člen 14, 120 – 124.
odškodninska odgovornost uprave - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - polje podjetniške presoje - trditveno in dokazno breme
Tožnik mora podati trditve, ki omogočajo zaključek o obstoju nedopustnega ravnanja in iz katerih so razvidni vsebina očitka in njegove posledice v taki meri, da lahko toženec dokazuje, da je bilo njegovo ravnanje v skladu s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Toženec mora zatrjevati in dokazati, da je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo ali da je nekrivdno ni upošteval ali da bi do škode prišlo tudi v primeru ravnanja z dolžno skrbnostjo. V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev, da je ravnal v okviru – praviloma širokega – polja podjetniške presoje, se pravi, da je smel razumno domnevati, da je odločitev, sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe.
Navedeno predpostavlja, da je zbral vse razpoložljive informacije pravnega in dejanskega značaja, da je na tej podlagi skrbno ocenil prednosti in slabosti možnih odločitev in da je upošteval razpoznana tveganja.
izpolnitveni (paricijski) rok za izselitev iz stanovanja
ZIZ nima posebnih določb, v kakšnem roku se mora dolžnik iz nepremičnin, ki so bile prodane in izročene kupcu, izseliti. Določba drugega odstavka 313. člena ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ), sicer določa 8-dnevni in 15-dnevni rok za izpolnitev denarne terjatve, medtem ko za nedenarno terjatev izrecno določa, da lahko sodišče določi daljši rok.
OZ člen 132, 168, 168/1, 168/3. ZGD-1 člen 71 – 75. ZOdvT tarifna številka 3100.
nezmožnost za delo – zaposlitev nadomestnega delavca – samozaposlena oseba – navadna škoda – izgubljeni dobiček – nagrada za postopek
Tožnik ima status samozaposlene osebe in pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je njegov pravni položaj primerljiv s položajem samostojnega podjetnika v slovenskem prostoru (določbe 71. do 75. člena Zakona o gospodarskih družbah).
Samozaposlena oseba si ne izplačuje plače, njena plača je dobiček. S prisluženim denarjem lahko kadarkoli razpolaga. S tem, ko je tožnik del zaslužka potrošil za plačilo nadomestnega delavca, mu je nedvomno nastala škoda in to navadna škoda, saj se mu je zaslužek (osebno premoženje) zmanjšal za sporni znesek (132. člen Obligacijskega zakonika).
Nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe.
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081746
URS člen 36. OZ člen 480, 480/1. ZVKSES člen 25, 25/3. ZPP člen 251.
odgovornost prodajalca za stvarne napake – jamčevanje za napake – jamčevalni zahtevki – sanacija napak – neodprava napak – ponovno opozarjanje – ogled – prisotnost stranke na ogledu – dokaz – izvajanje dokaza – zagotovitev vstopa v stanovanje – načelo enakega obravnavanja
V obravnavani zadevi tožena stranka ne nasprotuje dejanskim ugotovitvam, da je po obvestilu o napakah izvedla določena sanacijska dela ter se s takšnim ravnanjem ne le zavezala odpraviti napake, pač pa jih je tudi začela odpravljati. Ker je torej tožnika pustila v prepričanju, da bodo napake odpravljene, se na potek enoletnega prekluzivnega roka ne more sklicevati.
Ker napak toženka v primernem roku ni odpravila, sta imela tožnika v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZVKSES po poteku roka pravico vztrajati pri zahtevku na odpravo napak, sama odpraviti napake na stroške tožene stranke ali zahtevati znižanje kupnine. Zakon ponovnega opozarjanja, češ da z delnimi sanacijskimi ukrepi napake niso bile odpravljene, ne zahteva.
ZPP ne predpisuje, da mora izvedenec na ogled, ki ga opravi zato, da lahko odgovori na vprašanja sodišča, vabiti tudi stranke.
Tožena stranka nadalje zatrjuje kršitev načela enake obravnave, ker je bila ob ogledu prisotna tožeča stranka. Navedenemu pritožbeno sodišče ne sledi, saj je bila navzočnost tožnikov ob ogledu potrebna zato, da sta zagotovila vstop v njuno stanovanje, v katerem se je opravljal ogled (36. člen URS).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085988
OZ člen 131, 171, 179, 182, 965. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb člen 9, 11, 11/1, 11/3. ZPP člen 154.
krivdna odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – soprispevek – skrbnost oškodovanca – zlom petnice – prenos predmeta iz trgovine – padec pred trgovino – označba robu pločnika – zahteve v zvezi z dostopi – zahteve v zvezi s prehodi – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – odbitna franšiza – način upoštevanja odbitne franšize – stroški pravdnega postopka
Od vsakega kupca se lahko pričakuje povprečna skrbnost in pazljivost pri gibanju v trgovini in pred njo (v obravnavnem primeru pred parkiriščem trgovine).
Pravilen način upoštevanja odbitne franšize, ko obstoji deljena odgovornost med toženo in tožečo stranko, je, da se od odmerjene odškodnine ob polnem temelju, najprej odšteje delež soprispevka tožeče stranke, nato pa znesek odbitne franšize.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 129a/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 414.
dolžnost preživljanja – določitev preživnine – preživninske potrebe otroka – preživninska sposobnost – preživninske zmožnosti staršev – kredit – bivanje v hiši, ki je skupno premoženje – nova dejstva – odgovor na pritožbo – pomoč staršev
Ker tožnica ni vložila pritožbe, v odgovoru na pritožbo pa je izpodbijala zase neugodne dejanske ugotovitve iz sodbe, ji je pritožbeno sodišče priznalo pravico do izpodbijanja teh za tožnico neugodnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v postopku odločanja o utemeljenosti pritožbe.
Če je bila zmožnost preživljanja otrok že v času življenjske skupnosti zmanjšana, ker sta pravdni stranki odplačevali kredit, ki je bil porabljen za gradnjo hiše, ki je njuno skupno premoženje, da sta s tem zagotovili otrokom brezplačne bivalne pogoje v času življenjske skupnosti, enako pa otroci brezplačno bivajo v hiši tudi po razpadu življenjske skupnosti, je mesečno odplačilo kredita tudi po razpadu življenjske skupnosti potreben strošek, ki je v korist otrok, zato se upošteva pri ugotavljanju materialnih zmožnostih roditelja, ki kredit odplačuje.
Okoliščina, da tožnica in hčeri stanujejo v skupni hiši, je relevantna za vprašanje delitve skupnega premoženja in morebitne obligacijske terjatve, ne pa za določitev višine preživnine.
Denarna sredstva, ki jih je zagotavljala tožničina mati za preživljanje otrok, je treba upoštevati pri določitvi preživninske obveznosti za preteklo obdobje (oziroma za obdobje, ko je izkazano, da je prispevala k preživljanju otrok), za bodoče obdobje pa le, če bo dokazano, da bo to (ostal) stalen vir denarnih sredstev za preživljanje otrok.
Sodišče prve stopnje je kljub (pravilnemu) stališču, da so tožnikova pričakovanja trajnejše zveze s toženko predstavljala odločilen nagib za izročitev daril (denarja) in da je nagib pri darilni pogodbi tako pomemben, da njegov odpad pomeni odpad pravne podlage, tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je za nekatera darila (sodišče prve stopnje ne pojasni za katera to velja), možna naturalna restitucija. Takšni razlogi so (ker sodišče ne pojasni, zakaj in za katera darila je možna naturalna restitucija) nejasni (kar onemogoča preizkus sodbe) in nasprotujejo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik toženki naklonil več daril oziroma denarnih sredstev in ji tako omogočil nabavo premičnin in nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086031
ZPP člen 8, 14, 292, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 359, 451, 452, 453, 457, 457/3. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - bolniška odsotnost - nadomestilo plače - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - prekluzija - pogoj nekrivde - nedovoljen pritožbeni razlog - pravica do izjave - reformatio in peius - odškodninska odgovornost
V postopku v sporih majhne vrednosti se pravdni stranki ne moreta sklicevati na izpolnjenost pogoja nekrivde.
Pri izračunu prihodkov se upošteva samo cena za storitve, ki bi jo oškodovanec dosegel na trgu, brez davka na dodano vrednost, če je oškodovanec zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost. Trditveno breme za navedena dejstva je na oškodovancu.
ZOPNI člen 17, 26, 26/2, 27, 27/3, 34, 34/1. ZPP člen 180, 318, 318/1, 338, 338/2.
zamudna sodba – odvzem premoženja nezakonitega izvora – popolnost tožbe – pravica do izjave – dokazno breme
V skladu z drugim odstavkom 26. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora sta bila tožbi priložena tudi zapisnik iz drugega odstavka 17.a člena tega zakona in pisno poročilo o finančni preiskavi. Tožnica se je v svojih tožbenih navedbah smela sklicevati na vsebino navedenega poročila, ki je bilo skupaj z ostalimi prilogami tožencu vročeno hkrati s tožbo.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča o tožencu kot zastopniku, ki je podpisal kupoprodajno pogodbo in glede na jasno določbo v prej citirani kupoprodajni pogodbi tudi prejel kupnino v višini 75.000,00 EUR.
Pritožnik ni izkazal, da novih dejstev in novih dokazov, ki jih uveljavlja v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Toženec ni pravočasno zatrjeval in izkazal, da bi tožnici izročil znesek kupnine, pridobljen s prodajo njenega stanovanja, niti ni izkazal, da bi tožnica kupnino za sporno stanovanje prejela od kupca stanovanja.
gradbena pogodba - dodatna dela - obličnost - ustni dogovor
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil ustno sklenjen dogovor o dodatnih delih pretežno izpolnjen, je utemeljeno zaključilo, da je veljaven (58. člen OZ).
Zakon o agrarni skupnosti ne ureja primerov dedovanja, ki so urejeni v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic.
Ker ni ugotovljeno, da je pritožnica članica agrarne skupnosti, ni podlage za zaključek, da deduje v naravi zapustnikovo premoženje, ki je vključeno v agrarno skupnost.