Vsako od sodišč nižjih stopenj je svoje sklepe napravilo ob upoštevanju rezultatov dokazovanja z več različnimi dokaznimi sredstvi in ob uporabi kombinacije metod – šlo je torej za kompleksno dokazno oceno. Že zato, ker so bila odločilna dejstva ugotavljana tudi s pomočjo zaslišanja strank in prič, pa pri tem pritožbeno sodišče, ki jih ni neposredno zaslišalo, ni bilo v enakovrednem spoznavnem položaju kot prvostopenjsko sodišče. Toženka zato v reviziji utemeljeno opozarja, da brez oprave pritožbene obravnave ne bi smelo ugotoviti dejanskega stanja drugače kot sodišče prve stopnje.
V ponovljenem postopku je bil opravljen nov davčni inšpekcijski nadzor, izdan nov zapisnik in četudi bi bila vsebina identična prejšnjemu, morda ne bi bili identični ugovori revidenta zoper to vsebino. Revident bi lahko ponudil nove argumente, za kar je bil potencialno prikrajšan. Ustavna kategorija enakega varstva pravic (22. člen Ustave) med drugim zagotavlja tudi pravico do izjavljanja v postopku glede celotnega procesnega gradiva, ki je v sodnem spisu in lahko vpliva na odločitev sodišča. Glede na to, da ima enako varstvo pravic v upravnem postopku poseben pomen (glej 8. točko obrazložitve), lahko zaključimo, da se pravica do izjavljanja glede procesnega gradiva razteza tudi na upravni spis. Glede tega Vrhovno sodišče dodaja, da pomeni v obravnavanem primeru navedena pravica do izjavljanja pravico, da sodišče omogoči izjaviti se o upravnem spisu in morebitno kršitev te pravice v upravnem postopku lahko tudi samo sanira. Ob tem Vrhovno sodišče še poudarja, da je kršitev pravice do izjave lahko podana tudi, če bi gradivo, glede katerega stranki ni bila zagotovljena pravica do izjave, na odločitev lahko vplivalo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločitve o stroških upravnega postopka in v katerem je sporno, ali je bila tožniku vročena odmerna odločba, ki predstavlja podlago za stroškovno odločitev, odločiti brez oprave glavne obravnave.