sojenje v nenavzočnosti obtoženca - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi
Navzočnost obtoženca na glavni obravnavi ni zgolj njegova pravica, pač pa tudi dolžnost, zato je presoja o izpolnjenosti pogoja nujnosti navzočnosti na sojenju v rokah sodišča in ne obtoženega samega.
Okoliščino, da navzočnost obtoženca na glavni obravnavi ni nujna, mora sodišče ugotavljati le, če se senat odloča o vprašanju, ali naj se glavna obravnava opravi v njegovi nenavzočnosti (tretji odstavek 307. člena ZKP) ne pa ob odreditvi pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP.
Praviloma sodišče skuša doseči navzočnost obtoženca z odreditvijo privedbe na naslednji narok in šele, če ta ni uspešna, odredi pripor. To pa ne pomeni, da bi vsakič moralo postopati na ta način, še zlasti, ko je ob predhodnih primerih neudeležbe, kot v konkretni zadevi, že uporabilo možnost prisilne privedbe. Prvostopno sodišče je zato ravnalo prav, ko je odredilo pripor, brez ponovnega odrejanja prisilne privedbe.
Pri presoji, ali se obtoženec "očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo", je treba vse ugotovljene okoliščine presojati v medsebojni povezanosti, pri čemer je pomembno, da je bil obtoženec na glavno obravnavo v redu povabljen, pa nanjo ni prišel oziroma jo je zapustil, iz celote ugotovljenih dejstev, ne samo glede posameznega naroka, pa mora biti razvidno, da se očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo.
razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - nesubstanciran ugovor
Ugovor tožene stranke, da dobavnice niso žigosane, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo z obrazložitvijo, da dejstvo, da dobavnice niso žigosane, v konkretnem primeru lahko pomeni zgolj pomanjkljivost listine, ne pa avtomatsko tudi tega, da do dobav ni prišlo.
V pravdnem postopku je uveljavljeno razpravno načelo, ki strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP). Ker se tožena stranka na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja določno pojasnila temelj in višino tožbenega zahtevka, ni ustrezno (konkretizirano, substancirano) odzvala, razpisane obravnave pa se tudi ni udeležila, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je neprerekane navedbe tožeče stranke štelo kot priznane (214. člen ZPP).
Tožbo pa vloži lahko le stranka, ki izkaže potrebo po pravnem varstvu. Gre za pravovarstveni interes, ki mora biti podan pri vseh tožbah in predlogih, s katerimi stranke oziroma predlagatelj od sodišča zahteva pravno varstvo. V kolikor te predpostavke ni, se tožba ali predlog zavržeta.
najemna pogodba za stanovanje - neprofitna najemnina za stanovanje - v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine - primerno stanovanje kot pravni standard - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - pravilna izpolnitev pogodbe - navidezna kumulacija zahtevkov - pravni interes za tožbo - dajatveni zahtevek
Pravna in dejanska podlaga vseh zahtevkov je ista. Temeljijo na trditvah o istem najemnem razmerju in merijo na pravilno izpolnitev najemne pogodbe. Razlika med njimi je le v obsegu upravičenj, ki naj bi pripadala tožnikom iz tega razmerja.
Razlika v pravnih podlagah zahtevkov je le navidezna. Tako kot izpolnitveni zahtevek, ki se po pritožbenih navedbah odraža v podredno postavljenih zahtevkih, je tudi zahteva za zagotovitev primernega stanovanja, na kateri temelji primarno postavljeni zahtevek, po svoji vsebini zahteva za (pravilno) izpolnitev najemne pogodbe.
Tožnikova zahteva za zagotovitev stanovanja, ki bo ustrezalo standardu primernega stanovanja, kot je opredeljeno v SZ-1, nima podlage v zakonu. S sklenitvijo najemne pogodbe je tožnik sprejel predmet pogodbene obveznosti.
zavarovanje z začasno odredbo - avtorska pravica - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - računalniški program - podatkovna baza - imetništvo avtorskih pravic - avtorsko delo - individualnost avtorskega dela - domneva kdo je avtor - verjetnost kršitve avtorske pravice
ZIZ in ZASP določbe, ki bi določala zatrjevano eventualno maksimo, nimata. Katero določbo postopka je sodišče z upoštevanjem upnikovega odgovora kršilo, dolžnik niti ne pove. Iz ustavne pravice do enakega varstva pravic izhaja, da lahko upnik v odgovoru na ugovor odgovori na dolžnikove ugovorne navedbe, se opredeli do ponujenih dokazov, in če je to zaradi uspeha potrebno, pri tem navede nova dejstva in nove dokaze, s čimer skuša ovreči utemeljenost dolžnikovega ugovora. Upnik v odgovoru na ugovor ni dopolnjeval morebiti pomanjkljive trditvene in dokazne podlage predloga za zavarovanje. Le dopolnil jo je, glede na vsebino dolžnikovega ugovora.
Imetnik materialnopravnih upravičenj je v tem primeru delodajalec, to je upnik. Kot takemu mu gre tudi zahtevek za pravno varstvo njegovih materialnopravnih upravičenj. Računalniški program z opisanimi funkcionalnostmi je kompleksen. S tem je materialnopravni pogoj individualnosti za potrebe tega postopka zadosti izkazan. Upnik računalniški program na svoji spletni strani trži kot svojega. Upnik se navzven deklarira kot avtor, v predlogu za zavarovanje poimensko navede nekatere od 20 občin, katerim prodaja licenco za uporabo programa, za eno od njih vsekakor to pritožbeno ni sporno.
potrebnost stroškov odgovora na ugovor - vročanje ugovora v odgovor upniku - neobrazložen ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - potrebni stroški upnika
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo peti odstavek 38. člena ZIZ, ko je presodilo, da stroški odgovora na ugovor niso bili potrebni za izvršbo.
Sodišče prve stopnje je vročilo ugovor dolžnika upniku, z izrecno navedbo, da je ta obrazložen in z opozorilom, da sme nanj odgovoriti v roku 8 dni in da bo v primeru, če v tem roku ne bo vložil odgovora štelo, da so navedbe v ugovoru resnične. Ob takem postopanju in opozorilu sodišča je tako upnik utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenem odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno odločitev. Glede na postopanje sodišča je namreč upnik lahko utemeljeno štel, da je ugovor pri sodišču prestal predhodni test obrazloženosti – sicer mu sodišče ugovora ne bi niti vročilo v odgovor, temveč bi ugovor takoj zavrnilo. V odgovoru na ugovor je dolžnikovim trditvam o naknadnem dogovoru, da smeta dolžnika uporabljati sporno nepremičnino, dokler si ne uredita drugega bivališča, tudi obrazloženo in dokazno podprto nasprotoval.
SPZ člen 89, 89/2, 217, 217/2, 217/3, 218, 219. ZTLR člen 50, 54, 54/1, 54/2. ZPP člen 184, 184/2. ZZK-1 člen 19. ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - sprememba tožbe - identičnost zahtevka - navidezni podredni zahtevek - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - obseg priposestvovane služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - načelo neposrednosti - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postavitev podrednega zahtevka zmotno obravnavalo kot spremembo tožbe, saj ne gre za nobeno od situacij iz drugega odstavka 184. člena ZPP, torej ne gre niti za povečanje obstoječega zahtevka niti za spremembo istovetnosti zahtevka niti za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. V obravnavani zadevi gre pri postavitvi podrednega zahtevka dejansko za zahtevek, ki je obsežen s primarnim zahtevkom.
Služnost se priposestvuje v obsegu, kot se je dejansko izvrševala brez nasprotovanj. Res je sicer, kar je izpostavilo sodišče prve stopnje, da se mora stvarna služnost izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (50. člen ZTLR in 219. člen SPZ). Navedeno pomeni, da jo je treba izvrševati obzirno, ne predstavlja pa podlage za to, da bi se obstoj služnosti lahko ugotovil v manjšem obsegu, kot se je dejansko 20 let izvrševala.
skrbništvo - prekinitev pravdnega postopka - odvzem poslovne sposobnosti
Po 3. točki 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po drugem odstavku 295. člena DZ se določba nanaša na primere, ko se z odločbo o skrbništvu izreče, da ne more sama opravljati nobenih pravnih poslov, da ne more sama opravljati določenih poslov ali da za določene pravne posle potrebuje odobritev skrbnika. Prekinitev se torej odredi le v primerih, ko je pričakovati, da bo zastopanje v tej pravdi naloga skrbnika in da oseba po pravnomočnosti odločbe o skrbništvu ne bo več smela samostojno opravljati pravdnih dejanj.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - namen ugovornega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - naknadni predlog prisilne poravnave - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - rok za pritožbo zoper objavljen sklep - upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - sprememba načrta
Namen ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave je vsakemu upniku zagotoviti enako varstvo pravic, kot bi jih imel v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. V primeru obstoja razlogov iz 2., 3., 4. ali 5. točke 172. člena ZFPPIPP sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka (tretji odstavek 179. člena ZFPPIPP). V tem okviru je z ugovornim postopkom zoper vodenje postopka prisilne poravnave v celoti varovana pravica vsakega upnika do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS, tako da mu je zagotovljen enak položaj kot v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Vsak upnik insolventnega dolžnika nima pravice vložiti predloga za začetek postopka prisilne poravnave, niti naknadnega načrta finančnega prestrukturiranja in tudi ne more zahtevati spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00049063
OZ člen 193, 198, 346, 347, 347/1. ZPP člen 212. ZASP člen 146, 146/1-1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - neupravičena obogatitev - sklepčnost zahtevka - odločanje o pravnomočno odločeni stvari - identiteta spora - zastaranje zahtevka - nedobrovernost
Čeprav mora kabelski operater skladno z ZMed kabelsko retransmisirati tako radijske kot televizijske programe, to skladno z ustaljeno sodno prakso samo po sebi še ne pomeni, da denarno terjatev za plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbe ni mogoče ločiti na del, ki odpade na kabelsko retransmisijo glasbe v radijskih programih, in del, ki odpade na kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih.
S sklenitvijo sodne poravnave v postopku II P 125/2016 pravdni stranki nista uredili pravnih razmerij, ki izvirajo iz kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. S sodno poravnavo so bila namreč med pravdnima strankama urejena le pravna razmerja v zvezi s plačilom nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbe v radijskih programih. Zato odločanje o zahtevku iz tega postopka ne predstavlja odločanja o že razsojeni stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00049906
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 355, 355/2.
kaznivo dejanje grožnje - dokazna ocena - dokazovanje z indici
Sodišče poleg tega ugotavlja še tretjo vrsto dejstev kot so pomožna dejstva, s katerimi se praviloma preverja zanesljivost spoznavnih virov o pravno relevantnih dejstvih ali indicih. Sodišče sprejema dokazno oceno po načelu proste presoje dokazov, tako da na podlagi izvedenih dokazov iz njihove vsebine napravi sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne, pri čemer mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi (drugi odstavek 355. člena ZKP).
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 8, 243, 340, 341, 350, 350/2.
konkretizacija pritožbenih očitkov - uradni pritožbeni preizkus - način uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - delovne naloge - varno delovno okolje - sodelovanje izvedenca - dokazna ocena sodišča prve stopnje - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pravilna uporaba materialnega prava - zavrnitev dokaznega predloga - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je delodajalec odgovoren že zgolj zato, ker bi moral tožniku preprečiti opravljanje spornega opravila (obrezovanje žive meje z električnimi škarjami).
Sodišče je tisto, ki mora oceniti, katera dejstva bo na podlagi vseh izvedenih dokazov štelo kot dokazana (8. člen ZPP), glede na ugotovljena dejstva pa mora nato sprejeti pravilen materialnopravni zaključek, v danem primeru, kateri udeleženec ni upošteval vseh predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma, ali je bilo ravnanje zavarovanca toženke protipravno (v nasprotju s standardi varstva pri delu).
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - primeren dokaz - dokazovanje dejstev
Tožeča stranka izpodbija dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je sklep (s katerim ji je bila naložena dopolnitev tožbe) prejela 31. 8. 2020, a tega ne dokaže niti do stopnje verjetnosti. Pritožbi priloži le fotokopiji plačilnega nalog za doplačilo sodne takse in sklepa, s katerim ji je naložena predložitev pooblastila za tožbo, kar ni primeren dokaz za dokazovanje pritožbene trditve, da sklepa ni prejela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052092
OZ člen 59, 59/3, 378, 378/1, 435, 435/1. ZDDV-1 člen 36, 36/1, 36/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe - trditveno in dokazno breme - konkretizacija trditev - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - vsebina računa - opis na računu - specificiran račun - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - prevalitev procesnega trditvenega bremena - pavšalne trditve - nepodpisane dobavnice - nedovoljene pritožbene novote - dogovor o popustih - storniranje dobropisov - razvezni pogoj - uresničitev razveznega pogoja - zamuda s plačilom - predmet obdavčitve - obračun DDV
Pri vprašanju ustrezne konkretizacije trditev o pravno odločilnih dejstvih (in s tem sklepčnosti tožbe) ni odločilno le, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, ampak tudi, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe.
Pritožbeno sodišče ne vidi nobenega razloga za to, da bi morala tožeča stranka vsebino priloženih računov, iz katerih so jasno razvidni podatki o prodanih artiklih, njihovi količini in ceni, prepisovati še v svoje vloge. Tožena stranka je bila z računi (in ostalimi dokazi - dobavnicami) seznanjena in je imela možnost, da se do njih konkretno vsebinsko opredeli. Zato s pritožbenimi očitki, da ji je bila kršena pravica do izjave, ne more uspeti.
Sodišče prve stopnje je dogovor, da ima tožena stranka pravico do 0,02% popusta, pod pogojem, da bo račune plačevala v roku, pravilno opredelilo kot dogovorjeno ugodnost tožene stranke, ki pa velja le, če bo tožena stranka račune plačevala v dogovorjenih rokih.
vračilo štipendije - pogodba o štipendiranju - navideznost pogodbe
Tožnik, ki v pritožbi zasleduje enako odločitev oziroma dokazno oceno, kot je bila sprejeta v prvotnem postopku, zmotno vztraja, da je za sprejem odločitve ključna že zgolj vsebina same pogodbe ter nakazila. Ni res, da se sodišče do teh dokazov ni opredelilo in da glede navedenega ni možen preizkus sodbe. Pri oblikovanju dokazne ocene je sodišče izhajalo ravno iz pogodbe in nakazil, vendar pa je glede na ostale izvedene dokaze in ugotovljena dejstva pravilno zaključilo, da toženke pogodbeno določilo o vračanju štipendije ne zavezuje.
ZDR-1 člen 17, 17/4, 89, 89/1, 89/1-4, 89/2, 116.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 40.. URS člen 22, 49, 66.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - zakonita odpoved - invalid
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zadnja pogodba o zaposlitvi tista, ki zavezuje obe stranki. Tako se tožnica ne more sklicevati na delo, ki ga je opravljala do leta 2014. Zaradi nove organizacije dela je bila sprejeta nova sistemizacija in skladno s to sistemizacijo je bila 15. 6. 2018 tožnici v podpis vročena nova pogodba o zaposlitvi z opisom del in nalog, ki jo je tožnica podpisala. Tako bi bila tožnica, če ji ne bi bila pred vrnitvijo na delo priznana invalidnost III. kategorije s spremenjeno delazmožnostjo, dolžna opravljati delo po tej pogodbi o zaposlitvi, torej delo na terenu in občasno v področni pisarni C. in ne dela, ki ga je nazadnje opravljala v letu 2014.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji - požar - gospodarsko poslopje - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi požiga
V kolikor bi bila zavarovalna pogodba sklenjena za podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to zapisano v polici, da gre namreč za podstrešje gospodarskega objekta, namesto da je zapisano le podstrešje, nato pa opredeljene lope, vrtne ute in nadstreški. V kolikor bi bilo zavarovano tudi podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to tudi zapisano na polici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00049371
DZ člen 183. ZPP člen 337.
dolžnost preživljanja - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje - trditveno in dokazno breme - dopustne pritožbene novote
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je polnoletni otrok upravičen do preživnine so: 1. redno šolanje, 2. da otrok ni zaposlen oziroma ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb in 3. časovna omejitev obveznosti plačevanja preživnine do prvega zaključka izobraževanja. V primerih, ko pri izobraževanju otroka po polnoletnosti pride do zastojev ali prekinitve, je trditveno in dokazno breme na upniku, da zatrjuje in izkaže obstoj tistih upravičenih razlogov oziroma obstoj okoliščin, ki so podlaga za to, da se opraviči, da izvršilni naslov, ki je podlaga za preživninsko upravičenje, ne ugasne. Poklicni maturanti, ki se želijo vpisati na univerzitetni študij in morajo zato opraviti izpit iz splošne mature, so tako dolžni izkazati vpis na višjo stopnjo izobraževanja ali pa zatrjevati obstoj okoliščin, ki opravičujejo, da do vpisa na višji nivo izobraževanja ni prišlo.
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4, 54, 263. ZFPPIPP člen 42, 442, 442/1. OZ člen 341, 349, 364.
jamčevalni spregled pravne osebnosti - vračilo are - odstop od pogodbe - zamudna sodba - izbris družbe iz sodnega registra - spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost poslovodstva - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - fikcija vročitve - triletni zastaralni rok - pripoznava dolga - zastaranje terjatve
Predpostavke jamčevalnega spregleda pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) so: 1. da gre za razmerje med pravno osebo, za obveznosti katere njeni člani po zakonu ne odgovarjajo, in njenimi člani; 2. da ta pravna oseba ni izpolnila svoje obveznosti upniku; 3. da obstaja med uresničitvijo dejanskega stanu spregleda (ravnanjem, ki je podlaga spregleda) in neizpolnitvijo obveznosti vzročna zveza; 4. da je ravnanje, ki utemelji spregled, mogoče pripisati članu, ki se mu s pregledom naloži odgovornost.