zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - primeren dokaz - dokazovanje dejstev
Tožeča stranka izpodbija dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je sklep (s katerim ji je bila naložena dopolnitev tožbe) prejela 31. 8. 2020, a tega ne dokaže niti do stopnje verjetnosti. Pritožbi priloži le fotokopiji plačilnega nalog za doplačilo sodne takse in sklepa, s katerim ji je naložena predložitev pooblastila za tožbo, kar ni primeren dokaz za dokazovanje pritožbene trditve, da sklepa ni prejela.
razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - nesubstanciran ugovor
Ugovor tožene stranke, da dobavnice niso žigosane, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo z obrazložitvijo, da dejstvo, da dobavnice niso žigosane, v konkretnem primeru lahko pomeni zgolj pomanjkljivost listine, ne pa avtomatsko tudi tega, da do dobav ni prišlo.
V pravdnem postopku je uveljavljeno razpravno načelo, ki strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP). Ker se tožena stranka na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja določno pojasnila temelj in višino tožbenega zahtevka, ni ustrezno (konkretizirano, substancirano) odzvala, razpisane obravnave pa se tudi ni udeležila, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je neprerekane navedbe tožeče stranke štelo kot priznane (214. člen ZPP).
sojenje v nenavzočnosti obtoženca - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi
Navzočnost obtoženca na glavni obravnavi ni zgolj njegova pravica, pač pa tudi dolžnost, zato je presoja o izpolnjenosti pogoja nujnosti navzočnosti na sojenju v rokah sodišča in ne obtoženega samega.
Okoliščino, da navzočnost obtoženca na glavni obravnavi ni nujna, mora sodišče ugotavljati le, če se senat odloča o vprašanju, ali naj se glavna obravnava opravi v njegovi nenavzočnosti (tretji odstavek 307. člena ZKP) ne pa ob odreditvi pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP.
Praviloma sodišče skuša doseči navzočnost obtoženca z odreditvijo privedbe na naslednji narok in šele, če ta ni uspešna, odredi pripor. To pa ne pomeni, da bi vsakič moralo postopati na ta način, še zlasti, ko je ob predhodnih primerih neudeležbe, kot v konkretni zadevi, že uporabilo možnost prisilne privedbe. Prvostopno sodišče je zato ravnalo prav, ko je odredilo pripor, brez ponovnega odrejanja prisilne privedbe.
Pri presoji, ali se obtoženec "očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo", je treba vse ugotovljene okoliščine presojati v medsebojni povezanosti, pri čemer je pomembno, da je bil obtoženec na glavno obravnavo v redu povabljen, pa nanjo ni prišel oziroma jo je zapustil, iz celote ugotovljenih dejstev, ne samo glede posameznega naroka, pa mora biti razvidno, da se očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo.
ZDSS-1 člen 41, 41/5.. ZDR-1 člen 154, 155, 155/1.
stroški postopka - uspeh v postopku
Za odločitev o stroških tožnika je podlaga v določbah 154. člena ZPP. Tožnik je v tem sporu o prenehanju delovnega razmerja uspel s ključnim delom zahtevka, v katerem je uveljavljal nezakonitost sklepov delodajalca z dne 11. 2. 2016 in z dne 30. 3. 2016, zato je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov.
Tožbo pa vloži lahko le stranka, ki izkaže potrebo po pravnem varstvu. Gre za pravovarstveni interes, ki mora biti podan pri vseh tožbah in predlogih, s katerimi stranke oziroma predlagatelj od sodišča zahteva pravno varstvo. V kolikor te predpostavke ni, se tožba ali predlog zavržeta.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00049906
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 355, 355/2.
kaznivo dejanje grožnje - dokazna ocena - dokazovanje z indici
Sodišče poleg tega ugotavlja še tretjo vrsto dejstev kot so pomožna dejstva, s katerimi se praviloma preverja zanesljivost spoznavnih virov o pravno relevantnih dejstvih ali indicih. Sodišče sprejema dokazno oceno po načelu proste presoje dokazov, tako da na podlagi izvedenih dokazov iz njihove vsebine napravi sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne, pri čemer mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi (drugi odstavek 355. člena ZKP).
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4, 54, 263. ZFPPIPP člen 42, 442, 442/1. OZ člen 341, 349, 364.
jamčevalni spregled pravne osebnosti - vračilo are - odstop od pogodbe - zamudna sodba - izbris družbe iz sodnega registra - spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost poslovodstva - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - fikcija vročitve - triletni zastaralni rok - pripoznava dolga - zastaranje terjatve
Predpostavke jamčevalnega spregleda pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) so: 1. da gre za razmerje med pravno osebo, za obveznosti katere njeni člani po zakonu ne odgovarjajo, in njenimi člani; 2. da ta pravna oseba ni izpolnila svoje obveznosti upniku; 3. da obstaja med uresničitvijo dejanskega stanu spregleda (ravnanjem, ki je podlaga spregleda) in neizpolnitvijo obveznosti vzročna zveza; 4. da je ravnanje, ki utemelji spregled, mogoče pripisati članu, ki se mu s pregledom naloži odgovornost.
najemna pogodba za stanovanje - neprofitna najemnina za stanovanje - v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine - primerno stanovanje kot pravni standard - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - pravilna izpolnitev pogodbe - navidezna kumulacija zahtevkov - pravni interes za tožbo - dajatveni zahtevek
Pravna in dejanska podlaga vseh zahtevkov je ista. Temeljijo na trditvah o istem najemnem razmerju in merijo na pravilno izpolnitev najemne pogodbe. Razlika med njimi je le v obsegu upravičenj, ki naj bi pripadala tožnikom iz tega razmerja.
Razlika v pravnih podlagah zahtevkov je le navidezna. Tako kot izpolnitveni zahtevek, ki se po pritožbenih navedbah odraža v podredno postavljenih zahtevkih, je tudi zahteva za zagotovitev primernega stanovanja, na kateri temelji primarno postavljeni zahtevek, po svoji vsebini zahteva za (pravilno) izpolnitev najemne pogodbe.
Tožnikova zahteva za zagotovitev stanovanja, ki bo ustrezalo standardu primernega stanovanja, kot je opredeljeno v SZ-1, nima podlage v zakonu. S sklenitvijo najemne pogodbe je tožnik sprejel predmet pogodbene obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00049371
DZ člen 183. ZPP člen 337.
dolžnost preživljanja - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje - trditveno in dokazno breme - dopustne pritožbene novote
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je polnoletni otrok upravičen do preživnine so: 1. redno šolanje, 2. da otrok ni zaposlen oziroma ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb in 3. časovna omejitev obveznosti plačevanja preživnine do prvega zaključka izobraževanja. V primerih, ko pri izobraževanju otroka po polnoletnosti pride do zastojev ali prekinitve, je trditveno in dokazno breme na upniku, da zatrjuje in izkaže obstoj tistih upravičenih razlogov oziroma obstoj okoliščin, ki so podlaga za to, da se opraviči, da izvršilni naslov, ki je podlaga za preživninsko upravičenje, ne ugasne. Poklicni maturanti, ki se želijo vpisati na univerzitetni študij in morajo zato opraviti izpit iz splošne mature, so tako dolžni izkazati vpis na višjo stopnjo izobraževanja ali pa zatrjevati obstoj okoliščin, ki opravičujejo, da do vpisa na višji nivo izobraževanja ni prišlo.
OZ člen 101, 101/1. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/2, 286a, 286a/1, 488.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - dopolnitev tožbe - vročitev dopolnitve tožbe - neprerekana dejstva - priznana dejstva - prevalitev procesnega trditvenega bremena - opozorilo na procesne pravice - pisni poziv stranki pred prvim narokom - nepravilna izpolnitev
Ker tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe, v kateri je tožeča stranka konkretno trdila, da je za stvarne napake odgovorna tožena stranka sama, se ta dejstva štejejo za priznana. Tožena stranka je tudi sama izrecno odgovorila na poziv sodišča, da ne zahteva izvedbe naroka za glavno obravnavo. Zato je sodišče prve stopnje lahko izdalo sodbo brez opravljene glavne obravnave.
ZPP člen 311, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-10.. ZDSS-1 člen 14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločitev izven glavne obravnave
Izpodbijana odločitev je bila sprejeta izven obravnave. Čeprav se je le tožnik v vlogi z dne 28. 6. 2021 odpovedal glavni obravnavi, kršitev 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni predmet pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti pa pazi pritožbeno sodišče na postopkovno kršitev iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana v primeru napačne sestave sodišča. V zadevah iz naslova nezakonite odpovedi odloča sodišče v senatu (14. člen ZDSS-1), ne po sodniku posamezniku oziroma po predsedniku senata, kot se je opredelilo sodišče prve stopnje v uvodu sodbe. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi bila izpodbijana odločitev 28. 6. 2021 sprejeta na seji senata, kot bi morala biti.
SPZ člen 89, 89/2, 217, 217/2, 217/3, 218, 219. ZTLR člen 50, 54, 54/1, 54/2. ZPP člen 184, 184/2. ZZK-1 člen 19. ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - sprememba tožbe - identičnost zahtevka - navidezni podredni zahtevek - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - obseg priposestvovane služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - načelo neposrednosti - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postavitev podrednega zahtevka zmotno obravnavalo kot spremembo tožbe, saj ne gre za nobeno od situacij iz drugega odstavka 184. člena ZPP, torej ne gre niti za povečanje obstoječega zahtevka niti za spremembo istovetnosti zahtevka niti za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. V obravnavani zadevi gre pri postavitvi podrednega zahtevka dejansko za zahtevek, ki je obsežen s primarnim zahtevkom.
Služnost se priposestvuje v obsegu, kot se je dejansko izvrševala brez nasprotovanj. Res je sicer, kar je izpostavilo sodišče prve stopnje, da se mora stvarna služnost izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (50. člen ZTLR in 219. člen SPZ). Navedeno pomeni, da jo je treba izvrševati obzirno, ne predstavlja pa podlage za to, da bi se obstoj služnosti lahko ugotovil v manjšem obsegu, kot se je dejansko 20 let izvrševala.
zavarovanje z začasno odredbo - avtorska pravica - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - računalniški program - podatkovna baza - imetništvo avtorskih pravic - avtorsko delo - individualnost avtorskega dela - domneva kdo je avtor - verjetnost kršitve avtorske pravice
ZIZ in ZASP določbe, ki bi določala zatrjevano eventualno maksimo, nimata. Katero določbo postopka je sodišče z upoštevanjem upnikovega odgovora kršilo, dolžnik niti ne pove. Iz ustavne pravice do enakega varstva pravic izhaja, da lahko upnik v odgovoru na ugovor odgovori na dolžnikove ugovorne navedbe, se opredeli do ponujenih dokazov, in če je to zaradi uspeha potrebno, pri tem navede nova dejstva in nove dokaze, s čimer skuša ovreči utemeljenost dolžnikovega ugovora. Upnik v odgovoru na ugovor ni dopolnjeval morebiti pomanjkljive trditvene in dokazne podlage predloga za zavarovanje. Le dopolnil jo je, glede na vsebino dolžnikovega ugovora.
Imetnik materialnopravnih upravičenj je v tem primeru delodajalec, to je upnik. Kot takemu mu gre tudi zahtevek za pravno varstvo njegovih materialnopravnih upravičenj. Računalniški program z opisanimi funkcionalnostmi je kompleksen. S tem je materialnopravni pogoj individualnosti za potrebe tega postopka zadosti izkazan. Upnik računalniški program na svoji spletni strani trži kot svojega. Upnik se navzven deklarira kot avtor, v predlogu za zavarovanje poimensko navede nekatere od 20 občin, katerim prodaja licenco za uporabo programa, za eno od njih vsekakor to pritožbeno ni sporno.
pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pravna oseba kot taksni zavezanec - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme
Ker taksna oprostitev predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse oziroma jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052092
OZ člen 59, 59/3, 378, 378/1, 435, 435/1. ZDDV-1 člen 36, 36/1, 36/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe - trditveno in dokazno breme - konkretizacija trditev - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - vsebina računa - opis na računu - specificiran račun - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - prevalitev procesnega trditvenega bremena - pavšalne trditve - nepodpisane dobavnice - nedovoljene pritožbene novote - dogovor o popustih - storniranje dobropisov - razvezni pogoj - uresničitev razveznega pogoja - zamuda s plačilom - predmet obdavčitve - obračun DDV
Pri vprašanju ustrezne konkretizacije trditev o pravno odločilnih dejstvih (in s tem sklepčnosti tožbe) ni odločilno le, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, ampak tudi, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe.
Pritožbeno sodišče ne vidi nobenega razloga za to, da bi morala tožeča stranka vsebino priloženih računov, iz katerih so jasno razvidni podatki o prodanih artiklih, njihovi količini in ceni, prepisovati še v svoje vloge. Tožena stranka je bila z računi (in ostalimi dokazi - dobavnicami) seznanjena in je imela možnost, da se do njih konkretno vsebinsko opredeli. Zato s pritožbenimi očitki, da ji je bila kršena pravica do izjave, ne more uspeti.
Sodišče prve stopnje je dogovor, da ima tožena stranka pravico do 0,02% popusta, pod pogojem, da bo račune plačevala v roku, pravilno opredelilo kot dogovorjeno ugodnost tožene stranke, ki pa velja le, če bo tožena stranka račune plačevala v dogovorjenih rokih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048986
SPZ člen 92, 99. SZ-1 člen 111. ZPP člen 7, 212, 115, 258, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
tožba za izpraznitev nepremičnine - dogovor o uporabi nepremičnine - dokazno breme stranke - nedokazanost - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - zaslišanje strank - načelo obojestranskega zaslišanja strank - kršitev načela zaslišanja stranke - izjema od načela kontradiktornosti - pravica do izjave stranke - pravica do enakega varstva pravic - zloraba pravice do izjave
Sodišče prve stopnje s tem, ko toženke ni zaslišalo, ni kršilo njene pravice do izjave. Izvedba dokaza z zaslišanjem strank namreč ni namenjena izjavljanju stranke, ampak dokazovanju spornih dejstev.
Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je v postopku zaslišalo le oba tožnika, bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, a le v primeru, če bi sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zaslišalo le tožnika, toženki pa bi to pravico odreklo. Kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši le eno stranko, določa 258. člen ZPP. To lahko stori v primeru: 1. ko eni stranki niso znana sporna dejstva, 2. ko zaslišanje ene stranke ni mogoče in 3. ko ena stranka kljub pravilnem vabljenju ne pride na zaslišanje ali noče izpovedati. Sodišče prve stopnje se je v razlogih oprlo na zadnje naveden primer.
Za zaključek glavne obravnave brez izvedbe dokaza z zaslišanjem toženke v konkretnem primeru ni bilo procesnih ovir.
Toženka ni dokazala pravnega naslova (dogovora) za uporabo sporne nepremičnine.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 318. ZPSto-2 člen 2, 2-10, 3, 3/2-3.
zamuda roka - rok za odgovor na tožbo - priporočena oddaja vloge - pravočasno vložene vloge - priporočena pošta - univerzalne poštne storitve - dan izročitve vloge sodišču - dohodni zaznamek - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zamudni sklep
Če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je vloga naslovljena.
neplačana sodna taksa - fikcija vročitve - naslov za vročanje - kraj dejanskega bivanja - fikcija umika pritožbe
Ker gre za naslov, ki ga je pritožnik izbral kot naslov za vročanje, to, ali ima na tem naslovu prijavljeno stalno ali začasno bivališče, ni odločilno. Tudi sicer to ni samo po sebi odločilno, za vročanje bi bil (če ne bi bilo toženčeve določitve naslova za vročanje) odločilen kraj dejanskega bivanja, pri čemer ni nujno, da ima oseba v tem smislu le eno stanovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00049142
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otrokom - začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - pravica do izjave - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb ZPP - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V postopku za izdajo začasne odredbe ni nujno, da sodišče pridobi mnenje CSD, če pa ga pridobi z namenom, da z njegovo pomočjo oblikuje odločitev o predlogu oziroma namerava nanj opreti svojo odločitev, mora z mnenjem prej seznaniti oba udeleženca postopka. Ker sodišče prve stopnje ni postopalo tako, je njegova odločitev obremenjena z navedeno bistveno kršitvijo določb postopka.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki otroka - varstvo koristi otroka - prepovedane droge
Upoštevaje 15-letne težave nasprotne udeleženke z uživanjem drog in alkohola, večkratne recidive in njeno izrazito nepredvidljivo vedenje se je sodišču prve stopnje upravičeno porodila bojazen o ponovnem recidivu. Nanj je opozorila že izvedenka v svojem mnenju. Poudarila je, da abstinenca nasprotne udeleženke ni stabilna ter da je pri njej tveganje ponovnega pitja alkohola in zlorabe zdravil iz spektra hipnotikov in sedativov realna ter visoka. Poleg tega je nasprotna udeleženka opustila nadaljevanje zdravljenja v specializiranih programih, ki bi bili po ugotovitvah izvedenke nujni za ozdravitev od odvisnosti. Sklicevanje na pomembnost izvajanja stikov za vzdrževanje čustvene vezi med materjo in otrokom – ob ugotovljenih okoliščinah, ki jih je podrobno izpostavilo sodišče prve stopnje – ne more imeti želene teže.