postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - čas izdaje odločbe
Zmotno je stališče pritožnika, da bi sodišče sklep o izterjavi stalnih prejemkov smelo izdati šele po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka.
ZP-1 člen 49, 49/1. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/8, 106, 106/2, 121, 121/2.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - pristojni prekrškovni organ - ustavitev in parkiranje
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka s predlogi o poizvedbah o tem, katera vozila naj bi tožnik v času trajanja zakonske zveze dejansko kupil in nato prodal, skušala ugotavljati dejstva (ne pa jih dokazovati), zato je tak predlog utemeljeno zavrnilo, s čimer ni kršilo določil 227. in 228. člena ZPP.
priposestovanje - lastninska pravica - priposestvovanje lastninske pravice - zakupna pogodba - dokazi in dokazna ocena - prodajna pogodba - sklenitev pogodbe - dobra vera - opravičljiva zmota - pravica do izjave
Priposestvovalec v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice mora utemeljeno misliti, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice. Toženec iz vsebine listine, ki predstavlja pogodbeno razmerje med pravdnima strankama, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogel utemeljeno izvajati svoje dobre vere o tem, da je bil dogovor pravdnih strank usmerjen v pridobitev lastninske pravice.
vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitveni zahtevek - plačilo uporabnine - izračun prikrajšanja - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenec geodetske stroke - nepotreben dokaz z izvedencem - meteorne vode - zamakanje - dokazna ocena
Po drugem odstavku 287. člena ZPP lahko sodišče zavrne predlagan dokaz za katerega meni, da ni pomemben za odločbo, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Sodišču pa ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno, ali gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče tudi ni dolžno izvajati dokazov za ugotavljanje že dokazanih dejstev.
Če stranka z neprimernim dokazom (po oceni pritožbenega sodišča bi stranka s pooblaščencem, ki je odvetnik, morala in mogla vedeti, da se višina parcele ugotavlja z izvedencem geodetske in ne gradbene stroke) dokazuje neko dejstvo, ji to ne more (sme) omogočiti navajanja novih dokazov mimo pravil prekluzije.
dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - prenehanje zunajzakonske skupnosti - pogoji za izvenzakonsko skupnost - spregled pogoja skupnega življenja - ločeno življenje - skupno življenje
Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da je možnost spregleda pogoja skupnega življenja zgolj izjemna, in sicer če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi, to so razlogi, na katere partnerja nista mogla vplivati, med drugim tudi zdravstveni ali starostni razlogi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - izguba zaupanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da je kršitev neodzivnost in spanje na delovnem mestu dne 13. 9. 2019 enkraten dogodek, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se tožnik na jok uporabnice ni odzval, čeprav bi se skladno s strokovno prakso moral, ne glede na njeno diagnozo. Glede na to, da je imel odmor za malico že pred tem, ko si je kuhal testenine, mu sodišče utemeljeno ni verjelo, da je ves ta čas koristil odmor za malico. Pravilno je tudi ugotovilo, da si je tožnik sicer lahko med odmorom za malico spočil oči, s katerimi je imel zaradi leč probleme, vendar pa bi moral najprej poskrbeti za uporabnike in ker tega ni storil, je vsaj iz hude malomarnosti kršil delovne obveznosti iz delovnega razmerja. Tudi, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik tega dne na delovnem mestu ni spal, je že sama neodzivnost na jok uporabnice huda kršitev delovnih obveznosti, saj so bili zdravstveni delavci v okviru nočne izmene dolžni najprej poskrbeti za uporabnike in šele po tem za lastne potrebe.
pravična denarna odškodnina - višina in izčrpanost zavarovalne vsote - nova škoda in dodatna odškodnina - mesečna renta
Odmerjen znesek odškodnine predstavlja v času sojenja (oziroma v času odmere odškodnine ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje) 33,3 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji, kar je primerljivo s primeri iz sodne prakse in ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 121, 121/1, 231, 232. ZPP člen 335, 335-4, 343, 343/3. ZDavP-2 člen 125, 126, 145.
insolventnost - davčni dolg - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - zastaranje davčnega dolga - predlog za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelji - odločanje o začetku stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka
Dolžnik ne izpodbija svoje insolventnosti in ne dokazuje, da bi davčni dolg plačal. Prav tako ne dokazuje, da bi imel v Republiki Sloveniji odprt bančni račun oziroma da bi v postopku davčne izvršbe dolg plačal. Tako niti ne izpodbija zakonskih domnev insolventnosti iz druge in tretje alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, s katerimi je upnik utemeljeval njegovo insolventnost in jih je razložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
Sodišče prve stopnje je presodilo vsa relevantna dejstva in pravilno nad dolžnikom začelo stečajni postopek. Dolžnikovi dolgovi tudi niso nastali zaradi epidemije COVID-19. Iz seznama izvršilnih naslovov izhaja, da le en dolg izvira iz leta 2020, pa še tisti je globa za prekršek, kar nima nikakršne povezave z epidemijo. Dolžnik pa tudi ne pojasni, do kakšne pomoči naj bi bil kot pravna oseba upravičen od države v zvezi z globami za prekrške, za kar niti ni nikakršne podlage. Višje sodišče sicer dopušča možnost, da dolžnik posluje v skladu s svojimi zmožnostmi. Vendar pa to še ne pomeni, da mu zato ni treba poplačevati svojih dolgov. Dolžnik svojih obveznosti že iz leta 2011, ki se terjajo kot davčni dolg, ni plačal, zato je upnik vsekakor smel vložiti predlog za začetek stečajnega postopka, ki mu je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo.
Toženec pri družbi A.A. d. o. o. ni opravljal del, pri katerih bi izkoriščal tehnično - tehnološka in poslovna znanja ter poslovne zveze, ki jih je pridobil pri delu za tožečo stranko.
razlika v plači - dejansko delo - odpoved terjatvi
Sodišče prve stopnje je tožniku na podlagi ugotovitve, da je tožnik v mesecu avgustu 2018 kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za nižje vrednoteno delo opravljal dela in naloge delovnega mesta novinar specialist, prisodilo vtoževano razliko v plači, ki v času podpisa nove pogodbe o zaposlitvi še ni zapadla v plačilo. Za preostalo vtoževano obdobje je tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo razlike v plači zavrnilo kot neutemeljen, saj se je tožnik s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi odpovedal vsem zapadlim terjatvam iz delovnega razmerja zoper toženo stranko, torej tudi razlikam v plači iz naslova dejansko opravljenega dela za obdobje od 1. 2. 2016 do 31. 7. 2018.
Do dejanskega odvzema zarubljenih stvari dne 30. 10. 2015 so bile slednje zgolj v hrambi pri dolžniku oziroma tožnici (67. člen Pravilnika), zato za odločitev v zadevi ni bistveno, da je zakoniti zastopnik dolžnika in tožnice izvršitelju dne 30. 10. 2015 pokazal (tedaj še nepravnomočno) sodbo na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. I Pg 711/2015 z dne 12. 10. 2015 in morebiti tudi Pogodbo o izročitvi stvarnega vložka z dne 11. 2. 2013 (kar je sicer med pravdnima strankama sporno), saj navedena sodba v času oprave rubeža še ni bila izdana oziroma navedena Pogodba o izročitvi stvarnega vložka izvršitelju ob opravi rubeža ni bila predložena.
Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 7. 2020, ni prepozna. ZDR-1 določa, da mora delodajalec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 109. člena ZDR-1). Kdaj delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja dejansko ugotovitev, vendar se v zvezi s tem ni mogoče izogniti in spregledati tudi pravne opredelitve posameznih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca iz 110. člena ZDR-1, saj je tudi ta opredelitev lahko pomembna pri presoji o tem, kdaj je delodajalec takšen razlog ugotovil. Ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago, ki omogoča subsumcijo dejstev pod pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Okrožna državna tožilka se pritožbeno zavzema, da se obtoženemu M. K. za pomoč pri storitvi kaznivega dejanja davčne zatajitve izreče zaporna kazen v trajanju enega leta in štirih mesecev. Zahteva torej, da se obtoženega M. K. kot pomagača pri storitvi kaznivega dejanja kaznuje strožje kot samega storilca. Poglavitni argument pri tem je, da obtoženi M. K. krivde ni priznal in zato naj bi bila storilec kaznivega dejanja S. B. in že pravnomočno obsojena A. B., katere udeležba je bila prav tako opredeljena kot pomoč, v neenakopravnem položaju. Sodišča druge stopnje argument pritožnice ne prepriča.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - namen instituta razrešitve - temeljna načela stečajnega postopka - hujše kršitve dolžnosti upravitelja - kršitev dolžne skrbnosti - presoja sodišča - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - legitimacija za vložitev pritožbe - ugovor proti odpustu obveznosti
Upravitelj je lahko razrešen le zaradi hujših kršitev obveznosti, pri čemer zakon hujših kršitev ne opredeljuje. Sodišče je zato tisto, ki opravi presojo, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je potrebno upravitelja razrešiti. Četudi pritožnik posamezna ravnanja upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov, prepuščena sodišču, ne posamezniku, ki se ne strinja z odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice.
Upraviteljica ni legitimirana za vložitev pritožbe proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja. To pomeni, da pritožbeni očitek upraviteljici, da ni vložila pritožbe proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja, ne more biti utemeljen.
ZP-1 člen 22, 22/3, 67, 67/1. ZST-1 člen 34, 34/3.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - sklep o popravi - popravni sklep - dopolnilni sklep - vrnitev v prejšnje stanje - odmera sodne takse
Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je mogoče ugoditi le, če predlagatelj iz opravičenih razlogov zamudi rok za vložitev pritožbe oziroma napovedi pritožbe, rok za vložitev pritožbe pa lahko začne teči šele, če je izkazana pravilna vročitev sodne odločbe.
V postopkih o prekrških sodišče ne odmerja sodne takse s plačilnim nalogom iz prvega odstavka 34. člena ZST-1, temveč se taksa odmeri z odločbo, s katero se odloči v postopku, za katerega se odmerja sodna taksa.
Vse navedbe nasprotne udeleženke in njenega sina se nanašajo na domnevne nepravilnosti v Domu ..., kar nima nobene zveze z obravnavano zadevo, to je s postavitvijo začasnega skrbnika nasprotni udeleženki (prvi odstavek 2. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
ZP-1 člen 49, 49/1. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/8, 106, 106/2, 121, 121/2.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - avtocesta - pristojnost
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki.
ZSPJS člen 17a.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 4/2.
preizkus ocene dela - zamuda roka
Tožena stranka je tožnici 4. 2. 2019 vročila ocenjevalni list, v katerem je nadrejeni navedel, da tožnice za ocenjevalno obdobje (leto 2018) ni ocenil, in takšno odločitev utemeljil. Ob prejemu ocenjevalnega lista je tožnica podpisala izjavo o seznanitvi. Tožnica je zahtevo za oceno njene delovne uspešnosti za leto 2018 vložila 18. 3. 2019, kar je po poteku osemdnevnega roka iz prvega odstavka 17.a člena ZSPJS, zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožnica zahtevo vložila prepozno.