ZDR-1 člen 170.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 10.
potni stroški - nadure - službena pot - izobraževanje delavca
Sodišče prve stopnje je zahtevek za plačilo premalo plačanih potnih stroškov enako kot zahtevek iz naslova nadur pravilno zavrnilo na podlagi stališča, da je toženka izpolnila svoje obveznosti skladno s pogodbo o izobraževanju, pri čemer udeležba na izobraževanju ne pomeni službene poti.
prisilna hospitalizacija - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - bipolarna afektivna motnja - ocena ogroženosti
Izpolnjeni so vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr, saj je zaradi narave duševne bolezni potrebno, da se pritožnico zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, njena odklonitev zdravljenja pa je posledica duševne bolezni in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa posledica zavestne in razumske odločitve.
nova dejstva in dokazi - obseg zapuščine - zapuščinski postopek - pritožbene novote
Ker iz podatkov v spisu ni razvidno, da je bil pritožnik v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje pred izdajo sklepa o dedovanju opozorjen, da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov, pritožbeno sodišče šteje dedičeve navedbe za dopustne pritožbene navedbe.
osredotočeno policijsko preiskovanje - osredotočenost suma - pravni pouk osumljencu - privilegij zoper samoobtožbo - razlogi za sum - policijsko zbiranje obvestil - zbiranje obvestil od osumljenca - zbiranje obvestil
Pritožnik nepravilno enači pomen razlogov za sum po prvem in po četrtem odstavku navedenega člena. Ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ima policija sicer nalogo, da ukrene potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja in zberejo dokazi, vendar policija v tej fazi šele skuša ugotoviti, kdo bi lahko bil storilec. V teku izvrševanja teh nalog, tudi z zbiranjem obvestil od oseb, je preiskava glede storilca še neosredotočena, zato obveznosti pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP pri zbiranju obvestil ni. Šele ko se preiskovanje prevesi iz splošnega poizvedovanja in preiskovanja v iskanje dokazov zoper določenega storilca, ko torej obstajajo razlogi za sum, da je prav določena oseba storila kaznivo dejanje, se sproži obveznost pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP.
Zgolj okoliščina, da je v okolici stanovanjskega objekta bila najdena konoplja, torej, da so bili podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ne pomeni, da že za vsakogar, ki se nahaja v takšnem objektu, obstajajo razlogi za sum, da je storil ali sodeloval pri storitvi kaznivega dejanja, saj je to v nasprotju s pojmom osredotočene preiskave. To pomeni, da pri izvrševanju naloge zbiranja obvestil še ni nastopila dolžnost pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP.
Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Celje (2008) člen 60, 60/3, 97.
dobava toplotne energije
Ob dejanski ugotovitvi, da je toženec kot lastnik stanovanja in njegov uporabnik odjemalec toplote v večstanovanjski zgradbi na naslovu ..., da toploto dejansko odjema (za lastno rabo), je sodišče prve stopnje materialno pravno pravilno, na podlagi 3. odstavka 60. člena Sistemskih obratovalnih navodil, zaključilo, da je pogodbeno razmerje med tožečo stranko kot distributerjem toplote in tožencem kot odjemalcem toplote nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, ko je toženec postal lastnik stanovanja v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., čeprav pogodba o dobavi toplote med njima ni bila sklenjena v pisni obliki.
ZJU člen 101.. ZODPol člen 95, 95/1.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2.. ZDR-1 člen 170.
Tožnik se neutemeljeno zavzema za to, da je pri njegovi udeležbi na predavanjih šlo za službeno potovanje. S tem, ko se je udeležil izobraževanja, za katerega je bila med strankama sklenjena pogodba o izobraževanju, ni bil napoten na službeno pot, ampak je bil tedaj z dela odsoten, toženka pa je bila plačevala nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049040
ZIZ člen 272. SPZ člen 33.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - izvrševanje posesti - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - uporaba parkirišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - postavitev zapornice - postavitev zapornice kot motilno dejanje - poseg v obstoječe posestno stanje - pasivna legitimacija upravnika
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši (ali ga naroči). Se pa razlikuje glede vprašanja, ali za pasivno legitimacijo zadošča, da je nekdo dejanje odobril (oz. mu ni nasprotoval), ali pa mora biti poleg odobritve (oz. nasprotovanja) dejanje tudi v njegovo korist. V zvezi s tem se pritožbeno sodišče pridružuje prepričljivejšim razlogom odločb, ki izhajajo iz stališča, da mora biti poleg kasnejše odobritve ali nasprotovanja motilno dejanje tudi v korist osebe, za katero se trdi, da je pasivno legitimirana.
Glede vprašanja, ali imajo etažni lastniki posest na parkiriščih pred večstanovanjskimi stavbami v mestnih naseljih, sodna praksa ni (bila) enotna. Vendar pa, če je mogoče pred leti najti v sodni praksi glede tega vprašanja nasprotujoča si stališča, je v novejši sodni praksi večinsko sprejeto, da etažni lastniki imajo posest na parkirišču. Etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki zahtevajo posestno varstvo na parkiriščih, za katere zatrjujejo, da predstavljajo pripadajočo zemljišče k večstanovanjski stavbi v njihovi etažni lastnini in dokažejo (so)uporabo parkirišča, so upravičeni do posestnega varstva ne glede na to, da na njem lahko občasno (če je prostor) parkirajo tudi drugi, ki ne prebivajo v večstanovanjski stavbi. Ni namreč bistveno, kako pogosto tožniki prihajajo in parkirajo na parkirišču, ampak da svojo (so)posest izvajajo kontinuirano in da je vedno prisoten njihov animus possidendi.
odgovornost pravne osebe za prekršek - razbremenitev odgovornosti - ekskulpacijski razlog - trditveno in dokazno breme
Da bi se razbremenila odgovornosti, mora pravna oseba storiti vse, kar je potrebno, da zagotovi, da zaposleni pri delu zanjo ne bi storili prekrška. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da zgolj sprejem splošnih aktov in formalna seznanitev z njimi, ne zadošča. Kršiteljica je z izdajo splošnega navodila v celoti prenesla na voznika odgovornost za odločitev o količini tovora. Pri tem pa ni niti trdila niti izkazala, kako je neposrednemu kršitelju razložila uporabo navodil v praksi in kako ga je poučila o tem, kakšne so vrste lesa in stanje vlažnosti, da bi ta navodila sploh lahko uporabljal. Prav tako ne more uspeti s sklicevanjem, da gre pri vozniku za strokovnjaka, saj ni izkazala, da bi bil strokovnjak s področja gozdarstva in lesarstva.
ZDR-1 člen 148, 148/2, 158, 158/5.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 33.
plačilo dnevnic - voznik tovornega vozila - mobilni delavec
Pritožba toženke neutemeljeno navaja, da tožnik ni upravičen do dnevnic, ker ni šlo za službene poti, temveč za redno opravljanje dela v tujini. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS in pritožbenega sodišča, da so tudi vozniki tovornih vozil, ki opravljajo prevoz v tujini, na službeni poti in jim pripadajo dnevnice, pri čemer ni bistveno, ali opravljajo redne delovne naloge ali pa gre le za enkratno in občasno nalogo, ki jo mora delavec opraviti v tujini. Bistveno je, da gre za opravljanje del po nalogu delodajalca v drugem kraju ali na določenih relacijah izven kraja sedeža delodajalca oziroma izven kraja stalnega obrata delodajalca. Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno prisodilo dnevnice za ves čas, ko je bil v tujini, ne zgolj za čas, ki se po določbah ZDCOPMD šteje v delovni čas. Kaj se mobilnim delavcem šteje v delovni čas, je specifično urejeno, za dnevnice pa je bistven ves čas, ko je takšen delavec na službeni poti, torej po nalogu delodajalca v drugem kraju, v tujini.
ZPSPP člen 29.. ZPP člen 339, 339/2-14, 436, 436/2.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - razveljavitev plačilnega naloga - odločitev o tožbenem zahtevku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek za izdajo plačilnega naloga
S tem, ko je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane izpraznitveni nalog v celoti v veljavi, je ravnalo nepravilno. Ponovno je odločilo o usodi izpraznitvenega naloga, ki je bil v istem postopku že pravnomočno razveljavljen. Hkrati ni (ustrezno in določno) odločilo o tožbenem zahtevku, ki sta ga tožnika uveljavljala.
motenje posesti - dostop do nepremičnine - sprememba obstoječega posestnega stanja
Res je, da je tožba navajala, da preko robnika višine 13 cm tožniki ne morejo voziti do svoje hiše. Vendar je pomembno, da je bilo ugotovljeno, da ravnanje toženk otežuje vožnjo in spreminja dotedanji način izvrševanja posesti, kar pa pomeni motenje posesti (ne glede na to, da ne drži, da tožnice zaradi robnika v višini 13 cm ne bi mogle voziti do hiše).
Povsem izkustveno je, da je potrebno peljati preko višjega robnika precej bolj pazljivo in počasneje, kot preko nižjega, zaradi česar je poseg v del dovozne poti z znižanim robnikom vsekakor sprememba posestnega stanja, kar pa seveda predstavlja motenje posesti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu - organizacijski razlog
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko ugotovitvijo, da A.A. ni bila zaposlena za povsem enako delo kot ga je opravljala tožnica, saj je opravljala tudi animacijska opravila in pomagala pri bookingu. Poleg tega je toženka odpoved oprla tudi na razloge, ki so nastopili šele po zaposlitvi A.A. (popoln upad gostov v času, ko ji ni bilo dovoljeno opravljati dejavnost, negotovost, kdaj se bodo ukrepi pričeli sproščati, za sektor turizma napovedana gospodarska kriza...). Kot je bilo že obrazloženo, se je toženka tem okoliščinam utemeljeno organizacijsko prilagodila z zmanjšanjem števila zaposlenih v vseh oddelkih, vključno s podajo odpovedi tožnici. Pritožba zato zmotno vztraja, da se 30. 5. 2020, ko je bila tožnici odpovedana pogodba, potreba po njenem delu ni spremenila.
negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - imisije - prepovedane imisije - odstranitev vira škodne nevarnosti - hrup - gostinska dejavnost - test sorazmernosti - hrup, ki presega normalne (običajne) meje kot pravni standard - praktična konkordanca - krajevno običajne meje - pravni standard
Utemeljeni so očitki toženca o zmotni uporabi materialnega prava v zvezi s presojo pravnega standarda preseganja običajne meje in z njim povezanega vprašanja ustreznosti izrečenega ukrepa (prepoved opravljanja gostinske dejavnosti in sklepanja novih najemnih pogodb, po katerih bi se v tem delu nepremičnine opravljala gostinska dejavnost), saj le-ta ni bil materialnopravno pravilno zapolnjen, čeprav je toženec, na kar opozarja tudi v svoji pritožbi, že v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjal, da predstavlja prepoved opravljanja dejavnosti in sklepanja novih najemnih pogodb prekomeren in nesorazmeren poseg, ki pomeni kršenje njegove pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena URS in pravice do lastnine iz 67. člena URS. V tem konkretnem primeru, ko si konkurirata na strani tožnika pravica do zdravega življenjskega okolja, ki se navzven kaže predvsem kot pravica tožnika do mirnega bivanja v lastni nepremičnini in nočnega počitka, na strani toženca pa pravici do svobodne gospodarske pobude in do lastnine, ki se v tem konkretnem primeru udejanjata kot pravica uporabljati nepremičnino za opravljanje točno določene (t.j. gostinske) dejavnosti in pravica razpolagati z nepremičnino z njenim oddajanjem v najem za opravljanje točno določene (t.j. gostinske) dejavnosti, bi moralo sodišče prve stopnje, da bi pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno zapolnilo pravni standard krajevno običajnih mej ter ustreznosti ukrepa za preprečevanje ugotovljenih prepovedanih imisij, opraviti še praktično konkordanco, test sorazmernosti. Da je lahko poseg v pravico sploh dopusten morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Po prvem pogoju mora biti poseg v pravico nujen, kar pomeni, da cilja, ki se s tem posegom zasleduje, ni mogoče doseči z nobenim blažjim posegom. Poseg mora biti tudi primeren, da se z njim doseže zaželen in ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javnega interesa). Prav tako pa je za končno oceno nujnosti posega potrebno tehtati pomembnost prizadete pravice, ki se s posegom omejuje, v primerjavi s pravico, ki se želi s tem posegom zavarovati. Zadnje je tako imenovana sorazmernost v ožjem smislu.
pobot (kompenzacija) - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - nezakonita razrešitev - prekluzija dejstev in dokazov - soprispevek - pritožbena obravnava
Pri tem je treba upoštevati, da je tožnik bil v spornem obdobju v pogodbenem razmerju s slovenskim delodajalcem, za katerega veljajo slovenski davčni predpisi in ki posledično plačuje davke in prispevke po slovenski zakonodaji. Zavezan je torej k plačilu prispevkov v višini, določeni z zakonom in k obračunu dohodnine po predpisani davčni stopnji. Plača v slovenskem pravnem sistemu pomeni bruto plačo.
Sodišče ni imelo podlage za to, da tožencu naloži tudi plačilo prispevkov za socialno varnost, saj pri prisojeni odškodnini zaradi nezakonite razrešitve ne gre za prihodek iz delovnega razmerja. Slednje je zakonito prenehalo v posledici razrešitve. Drugače pa velja glede davčne obveznosti. Prisojena odškodnina za premoženjsko škodo namreč ni izvzeta kot prihodek, od katerega se plača dohodnina, zato jo je toženec dolžan plačati.
plačilo nadur - voznik - evidence - dnevnica - stroški za prevoz na delo in z dela - izvedenec
Dejstvo, da tožnik ni natančno in dosledno evidentiral opravljenih del, ne pomeni, da do plačila za nadurno delo ni upravičen, upoštevajoč pri tem tudi dolžnost tožene stranke kot delodajalca izvajati nadzor nad pravilnim beleženjem aktivnosti voznikov. Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da tožena stranka tožnika zaradi narave njegovega dela in oddaljenosti ni mogla neprestano spremljati in nadzirati. Organizacija prevoza tovora je v izključni pristojnosti tožene stranke, ki v okviru nadzorstvene dolžnosti daje tožniku navodila za izvedbo prevoza in izvaja redne kontrole delovanja in uporabe tahografov. Tožena stranka je tožniku določala relacije vožnje glede na naročila. Odrejala mu je tudi druge naloge, ki jih predvideva ZDCOPMD, kot so izvajanje nakladanja in razkladanja, čakanje na nakladanje in razkladanje, čiščenje in tehnično vzdrževanje in vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja. Tožena stranka, ki se profesionalno ukvarja z dejavnostjo cestnega prevoza blaga, vnaprej pozna naloge, ki so povezane z določenim prevozom, in čas, ki je potreben za njegovo izvedbo. Tožena stranka se zato neutemeljeno zavzema za to, da bi moral tožnik po dnevih in mesecih posebej zatrjevati tudi število nakladov in razkladov ter ostale okoliščine, ki vplivajo na njihovo trajanje (vrsta blaga, tip vozila, način oziroma tehnologija nakladanja in razkladanja ipd.).
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba (opustitvena tožba) - opredelitev vrednosti spornega predmeta - aktivna legitimacija za negatorno tožbo - solastnina - varstvo solastnika - upravičenja solastnika - zamenjava ključavnice - predhodno vprašanje - reševanje predhodnega vprašanja - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje - učinek rešitve predhodnega vprašanja - nasprotna tožba - ločeno obravnavanje nasprotne tožbe - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - izločitev sodnika - pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika - popravni sklep - zavrženje dela tožbe - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Toženca v pritožbi ne navajata razlogov glede zavrženja dela tožbe, temveč izpodbijata odločitev, s katero je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo. Ker toženca vztrajata, da bi moralo sodišče zavreči celotno tožbo, za pritožbo zoper odločitev, s katero je zavrglo njen del in s katero sta torej uspela, nimata pravnega interesa.
Med pravdnimi strankami je sporno vprašanje (so)lastninske pravice toženca na parceli 1313/2 in vprašanje (so)lastninske pravice tožnice na parceli 2104, o čemer pa je sodišče, skladno s 13. členom ZPP, odločalo kot o predhodnem vprašanju z učinkom v tej pravdi. Ker zakon ne predpisuje dolžnosti prekinitve postopka v primeru, kadar se predhodno vprašanje že rešuje v posamični pravdi, sodišče s svojo odločitvijo ni zagrešilo procesne kršitve.
Pravilo, da je sodišče dolžno izvesti predlagane dokaze, je izraz ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku oziroma pravice do poštenega sojenja. Vendar to pravilo ni absolutno ter sodišče dokaza ni dolžno izvesti, če obstajajo za to sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi.
S tem, ko sta toženca zamenjala ključavnico v vrtnih vratih in daljinca drsnih vrat ter tožnici v celoti onemogočila dostop do prizidka, v obsegu, kot ga je v last prejela po darilni pogodbi, sta kršila določila same pogodbe, hkrati pa tožnico neupravičeno vznemirjala v dotedanjem načinu izvrševanja njene pogodbeno pridobljene lastninske in solastninske pravice oziroma jo iz posesti izključila.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00050530
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 85, 85/1, 179, 179/1.. ZPP člen 8, 243.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - trpinčenje na delovnem mestu
Za odškodninsko odgovornost tožene stranke za nezakonito odpoved bi morale biti kumulativno podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti po 131. členu OZ. Ker v zvezi s samo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 5. 2014 tožena stranka ni ravnala protipravno, na tej podlagi tožnik ni upravičen do odškodnine.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, katere nezakonitost se je pravnomočno ugotovila v prejšnjem sodnem postopku, ni mogla predstavljati ravnanja v nizu ravnanj trpinčenja na delovnem mestu, zato v zvezi z njo ni dokazana protipravnost ravnanja tožene stranke kot predpostavka za njeno odškodninsko odgovornost zaradi podane odpovedi.
izdaja regulacijske začasne odredbe - neobvezna izvedba naroka - nastanek težko nadomestljive škode
Pri presoji utemeljenosti začasne ureditve razmerja na način, ki je po vsebini enak zahtevi za sodno varstvo, je potrebno upoštevaje stališče Ustavnega sodišča v odločbi Up-257/97 ovrednotiti položaja obeh strank, hkrati pa tudi upoštevati, da je varstvu tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v pravdi, prvenstveno namenjen sodni postopek (z vsemi potrebnimi procesnimi jamstvi, danimi vsaki od strank). Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki ga tožeča stranka uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom, je zato sprejemljiva le tedaj, ko sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
ZDR-1 člen 45, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 169, 200, 200/1.. ZVNDN člen 8, 8-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - neupravičena odsotnost z dela
Ker je tožena stranka v 169. členu ZDR-1 imela ustrezno podlago za odreditev druge vrste dela tožnici, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica odklonila (zakonito) odrejeno delo in s tem namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršila svoje obveznosti.
Pravilen je zaključek, da tožnica ni dokazala, da bi toženko obvestila o razlogih za svojo odsotnost od 5. 5. 2020 dalje niti ni zatrjevala, da tega ne bi mogla storiti. Zato sta podana oba zatrjevana razloga za izredno odpoved, tožnica pa v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi obstoja drugega pogoja za njeno zakonitost iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 34, 37, 87, 87/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZPP člen 4, 286, 286/3.. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - tatvina - aprehenzijska teorija
Sodišče prve stopnje je upoštevajoč aprehenizijsko teorijo zaključilo, da je tožnik s svojim naklepnim ravnanjem, za katero ni imel navodil delodajalca (kršitev 34. člena ZDR-1), izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, s čimer pritožbeno sodišče soglaša. S tem, ko je dva soda kurilnega olja naložil v kombi in ju nameraval odpeljati iz B., je vzel tujo premično stvar, do katere je imel dostop zaradi sklenjenega delovnega razmerja s toženko. Zato je zaključek, da je tožnik storil kršitev iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, materialnopravno pravilen.