ugovor tretjega - ugovor dolžnika - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - procesni položaj hipotekarnih dolžnikov v izvršilnem postopku - napotitev na pravdo - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - impugnacijski ugovor
Dolžnik je postal lastnik obremenjene nepremičnine ter s tem pridobil položaj hipotekarnega dolžnika. Hipotekarni upnik ima kljub spremembi lastnika obremenjene nepremičnine pravico zahtevati poplačilo svoje terjatve iz vrednosti s hipoteko obremenjene nepremičnine. Ustavno sodišče RS se je izreklo, da lahko hipotekarni dolžnik zavaruje svoj takšen položaj v razmerju do hipotekarnega upnika v izvršilnem postopku le kot dolžnik z uveljavljanjem materialnopravnih ugovorov. Tega s položajem tretjega v izvršilnem postopku in z ugovorom tretjega ne more doseči. Če je priposestvovanje nastopilo pred pridobitvijo prisilne hipoteke, je to lahko razlog, da obveznost ni prešla na dolžnika, to pa je tudi ugovorni razlog novega dolžnika zoper pravno nasledstvo. Iz tega razloga hipotekarnega dolžnika ni mogoče šteti kot tretjega.
Ugovor tretjega lahko vloži le tisti, ki ni stranka postopka (torej to ni pravno sredstvo dolžnika). Dolžnik lahko začne pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe v primeru, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so med strankama sporna in se nanašajo na samo terjatev. Sodna praksa dopušča začetek pravde na nedopustnost izvršbe tudi v primeru, ko je dolžnik v ugovoru uveljavljal impugnacijski razlog (npr. da terjatev ni prešla na izvršilnega dolžnika), to je tistih, ki kljub obstoju terjatve preprečujejo izvršbo, če ti vsaj posredno zadevajo samo terjatev.
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 168, 168/3, 169, 169/7.
kaznivo dejanje goljufije - oškodovanec kot tožilec - zahteva za preiskavo - obvezne sestavine
V abstraktnem delu opisa dejanja po predmetni zahtevi za preiskavo oziroma pravnem stavku, oškodovanec kot tožilec osumljeni očita izvršitveno obliko goljufije z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin, ki pa je v nadaljevanju opisa ne konkretizira, t. j. ne navede katere dejanske okoliščine je osumljena oškodovancu lažno zatrjevala oziroma mu jih prikrivala in ga s tem spravila v zmoto. Zatrjuje le, da ji je oškodovanec v škodo svojega premoženja izročil premoženje velike vrednosti (v nadaljevanju ga specificira) ″zaradi domnevne izvenzakonske skupnosti″, ki naj bi jo osumljena po prekinitvi izvenzakonske skupnosti odtujila ter kupnino zadržala zase.
postavitev kolizijskega skrbnika - onemogočanje stikov z očetom - navzkrižje koristi staršev in otrok
Oba otroka v tem postopku zastopa mati, njo pa pooblaščeni odvetnik. Otroka že vrsto let nista imela stikov z očetom. Mati stikom nasprotuje. Zaradi onemogočanja stikov otrok z očetom je bila že pravnomočno obsojena. Navedeno po oceni pritožbenega sodišča izkazuje nasprotje koristi mladoletnih otrok in matere.
ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 452, 453a.
spor majhne vrednosti - osebna vročitev - vročitev s fikcijo - rok za odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - fikcija pripoznave zahtevka - sodba na podlagi pripoznave
Vročitev šteje za opravljeno zadnji dan petnajstdnevnega roka, ne glede na to, kdaj je pismonoša dejansko pustil sodno pošiljko v naslovnikovem predalčniku. Zmotno je zato pritožbeno naziranje, da je rok za odgovor na tožbo pričel teči šele z dnem, ko je bilo sodno pisanje puščeno v toženkinem nabiralniku.
ZPP člen 72, 72/7, 87, 87/3, 89, 89/2, 363, 363/2.
zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - posebna pritožba - pravni interes za pritožbo - zastopanje v postopku pred višjim sodiščem - pritožba vložena po pooblaščencu
Z določbami, ki omejujejo pravna sredstva zoper vsak posamičen sklep, je zagotovljeno, da se tudi nasprotni stranki omogoči sodno varstvo glede sprejema končne odločitve brez nepotrebnega odlašanja in da ne prihaja do zavlačevanja s kopičenjem pritožb v vsakem izmed vzporednih postopkov.
Ker toženca ne moreta uspeti s samostojno pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za izločitev, takega uspeha ne moreta doseči niti s pritožbo po pooblaščencu. Njun pritožbeni položaj zato ne bi bil nič drugačen, če bi sodišče dopustilo pritožbo njunega pooblaščenca, ki jo je zaradi pomanjkanja kvalifikacij, ki jih za zastopanje pred višjim sodiščem določa tretji odstavek 87. člena ZPP, pravilno zavrglo.
gospodarski spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - sklenitev pogodbe - aktivna legitimacija - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Taka kršitev je podana takrat, kadar izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti med drugim tudi zato, ker so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni oziroma sami s seboj v nasprotju. V nasprotju sami s seboj sta ugotovljeni odločilni pravni dejstvi, (1) da je B. B. direktorju toženke D. D. posredoval telefonsko številko neposrednega izvajalca E. E., iz česar bi logično sledilo, da sta pogodbo o popravilu elektro omarice sklenila toženka in E. E. in (2) da je B. B. direktorju toženke posredoval oba kontakta, torej tožnice oziroma E. E., iz česar pa sledi, da je toženka pogodbo o popravilu elektro omarice sklenila s tožnico oziroma z E. E. V prvem primeru je tožbeni zahtevek neutemeljen, v drugem pa je lahko utemeljen ali pa tudi ne.
odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog za odpoved - neplačilo najemnine in stroškov - izselitev najemnika - datum izdaje sodbe - prepis zvočnega posnetka - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženka najemnine za februar in marec 2020 ni plačala, prav tako ni plačevala stroškov, zato jo je tožnica z opominom in pozivom na odpravo odpovednega razloga opozorila na kršitev najemne pogodbe. Toženka je opomin prejela, kršitve pa ni odpravila. Teh ugotovitev toženka s pritožbo ne izpodbija. Torej ne zanika, da najemnine in stroškov za februar in marec 2020 ni plačala. Zato je sodišče prve stopnje na tako ugotovljeno in pritožbeno neizpodbijano dejansko stanje pravilno uporabilo določilo 103. člena SZ-1 ter najemno pogodbo pravilno odpovedalo, skladno s četrtim odstavkom 112. člena SZ-1 določilo rok za izselitev ter toženki naložilo, da tožnici stanovanje po preteku navedenega roka izroči.
Kreditne obveznosti preživninskih zavezancev se po ustaljeni sodni praksi pri opredelitvi preživninskih obveznosti praviloma ne upoštevajo, razen izjemoma, če bi bila kreditna obveznost, ki bi jo preživninski zavezanec plačeval, namenjena reševanju v konkretnem primeru stanovanjskega problema predlagateljice, česar pa predlagateljica ni zatrjevala.
odločanje o stikih z otrokom - mladoleten otrok - prijava udeležbe v postopku - pravni interes za udeležbo v postopku - izkazanost pravnega interesa - kolizijski skrbnik
V obravnavnem postopku se odloča o stikih obeh prijaviteljev udeležbe z njunim očetom.
Odločitev v tej zadevi bo nedvomno vplivala na pravni položaj obeh prijaviteljev udeležbe, s tem pa je tudi njun pravni interes izkazan.
Ločitvenemu upniku ni treba dokazati prezadolženosti dedičev, mora pa zadostiti dvema pogojema, in sicer: (1) da predlog (za ločitev zapuščine) vloži v treh mesecih od uvedbe dedovanja, in (2) da za verjetno izkaže svojo terjatev.
Vprašanje, ali bo sporni del nepremičnine v celoti predmet zapuščine ali pa bo upoštevana kupoprodajna predpogodba in bo prešel iz zapuščine, je predhodno vprašanje, od katerega je odvisen obseg zapuščine.
začasna odredba - začasna ukinitev stikov - zavračanje stikov - ogroženost otroka - mladostniško obdobje (adolescenca) - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je konkretna ogroženost otrok jasno izražena. Otroka stike z očetom (že dolgo časa) odklanjata. Tokrat sta bila ob pogovoru s strokovno sodelavko na to temo v izraziti stiski, krču in joku. Ne le, da sta odločno in jasno povedala, da stikov ne želita in nočeta imeti (dejansko jih tudi nista imela, saj se stiki niso vzpostavili kljub odločbi sodišča), so tudi njuno vedenje in reakcije ob razgovoru na to temo izražali očitno stisko.
sodba na podlagi pripoznave - pritožba zoper odločitev o stroških - potrebnost tožbe - odločitev o glavni stvari - odločitev o stroških postopka v sodbi
Prva toženka nepotrebnosti tožbe ni dokazala, nasprotno, tožnica je dokazala, da je bila tožba potrebna, zato oba, kumulativno zahtevana pogoja po 157. členu ZPP nista podana in je odločitev sodišča prve stopnje, da sta toženca tožnici dolžna povrniti stroške postopka, pravilna.
ZVEtL-1 člen 16, 18, 19, 19/1, 19/2, 23, 23/6. ZPP člen 163. SPZ člen 105, 106.
vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov - skupni del stavbe - dejansko stanje - splošni skupni del - dokazovanje - začasni zastopnik
Pridobitelj posameznega dela je oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Pravni naslov je po ZVEtL-1 listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049709
ZVEtL-1 člen 3, 47, 50, 50/2. SPZ člen 226. ODZ paragraf 479. ZPP člen 354, 355.
neprava stvarna služnost - razpolagalni posel - vpis služnosti v zemljiško knjigo - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stvarna pravica na nepremičnini - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - etažna lastnina
ZVEtL-1 kot interventni zakon določa z namenom hitrejše ureditve nespornih pravnih in dejanskih položajev v zvezi z etažno lastnino ter pripadajočim zemljiščem v 47. členu, da imetnik obstoječe stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ki še ni zemljiškoknjižno vpisana, lahko zahteva, da se ugotovi njen obstoj. A je pogoj za takšno „lažjo“ pridobitev stvarne ali obligacijske pravice določen v drugem odstavku 50. člena ZVEtL-1, to je, da med udeleženci ni spora o obstoju ali odločilnih dejstvih v zvezi s stvarno ali obligacijsko pravico na pripadajočem zemljišču. Da se 47. in 50. člen ZVEtL-1 uporabljata v povezavi, je jasno zavzeto stališče v sodni praksi.
postopek za ureditev stikov med starši in otroki - prijava udeležbe v postopku - sorodnik - pravni interes - izkazanost pravnega interesa - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami
Z navedbo, da zaradi neizvrševanja stikov med nasprotnim udeležencem in otrokoma ne prihaja do stikov med otrokoma in ostalimi sorodniki, predlagatelj svojega pravnega interesa ni izkazal.
Tožnica je s pripravljalno vlogo postavljeni tožbeni zahtevek dopolnila z navedbo višine terjatve, tako da je zahtevek postal določen, zaradi česar tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za spremembo tožbe, temveč le za oblikovanje določnejšega tožbenega zahtevka. Tožnica namreč ni spremenila istovetnosti zahtevka, povečala obstoječega zahtevka ali uveljavljala drug zahtevek poleg obstoječega. Obravnavani zahtevek je tudi po dopolnitvi v bistvenem enak kot pred tem.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 202d, 202d/3. ZKP člen 89.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - vrnitev v prejšnje stanje - objektivni razlogi - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu - smiselna uporaba
Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče ugoditi oziroma ga ni mogoče niti vsebinsko obravnavati, ker je glede na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, tak predlog nedovoljen. Prav tako pa v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji, da bi lahko sodišče prve stopnje ali pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi instituta vrnitve v prejšnje stanje štelo, da je storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravočasen, saj glede na zgoraj pojasnjeno nezmožnost pravočasne pridobitve zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu ni mogoče šteti kot objektivni razlog za nezmožnost vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048724
ZPND člen 19, 21, 21/1.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - prepovedi zaradi nasilnih dejanj - zavrnitev dokaznih predlogov - ocena subjektivne ogroženosti - trajanje ukrepa
Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje v prvem nadstropju hiše, dejansko prepustilo stanovanje v skupni uporabi predlagateljici. Med udeležencema namreč ni sporno, da v tem stanovanju nista živela v skupnem gospodinjstvu.
Sodno priznane otrokove potrebe so lahko takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti roditeljev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, kolikor zmožnosti roditeljev dopuščajo, pa še druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju.
dolžnost preživljanja otrok - določitev višine preživnine za otroka - višina preživnine za otroka - porazdelitev preživninskega bremena - zmožnosti preživninskega zavezanca - otroški dodatek
Otrokove potrebe so lahko takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti roditeljev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, kolikor zmožnosti roditeljev dopuščajo, pa še druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju. Posamezne postavke, preko katerih je sodišče utemeljilo, da so potrebe otrok takšne, so ustrezne, niso pa relevantne v svojem natančnem znesku, saj gre za variabilne stroške, ki niso vsak mesec enaki. Kot celota ustrezajo stroškom, ki lahko zagotovijo nemoten zdrav razvoj obeh otrok, saj obsegajo stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila.