CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00050047
ZP-1 člen 49, 49/1. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/8, 106.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - pristojni prekrškovni organ - priklopno in vlečno vozilo - avtocesta - Družba za avtoceste (DARS)
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki DARS.
ZP-1 člen 2, 66, 66/2, 154. ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5 - 3.
zahteva za sodno varstvo - domneva odgovornosti lastnika vozila - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - sprememba kazenske sankcije
Pritožnik v svojih pritožbenih navedbah zaključkom v izpodbijani sodbi, da je v kritičnem času bil voznik svojega vozila v cestnem prometu znova nasprotuje in sedaj navaja, da, ko je prejel izpodbijano sodbo, jo je pokazal ženi N., ki pa mu je takrat priznala, da je kritičnega dne ona vozila osebno vozilo, katerega lastnik je sam in tudi storila prekršek 30. 1. 2020, ko je peljala skupnega otroka na trening. S takimi pritožbenimi navedbami uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem - nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika - nedobrovernost pridobitelja
Pritožbeno neizpodbijano ugotovljeno dejstvo, da je sporna nepremičnina postala stavbno zemljišče 17. 9. 1994, je skupaj z neizpodbitimi ugotovljenimi dejstvi, povzetimi zgoraj, pravno odločilna časovna okoliščina za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi 25. člena Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (ZTLR), ker je takrat odpadla zakonska ovira za pridobitev lastninske pravice na zemljišču z gradnjo na tujem zemljišču.
V zadnji alineji zgoraj povzeta okoliščina je ugotovljena pravilno in je odločilna, zaradi katere toženec kljub sklenjeni izročilni pogodbi leta 2004 in vpisu lastninske pravice v zemljiški knjigi v njegovo korist ni postal lastnik sporne nepremičnine. Ta okoliščina dokazuje, da je bil toženec ob sklepanju pogodbe leta 2004 nedobroveren, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049623
ZPP člen 458. SPZ člen 68. SZ-1 člen 30.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pogodba o upravljanju - podpis na pogodbi - veljavnost pogodbe o upravljanju - potrebna večina etažnih lastnikov - prekluzija pri navajanju novih dejstev in dokazov
Treba je odgovoriti pritožniku, ko trdi, da so bili podpisi na pogodbi o upravljanju po 20. 2. 2020 in da gre za goljufijo. Gre za izpodbijanje dejanskega stanja, kar je v sporu majhne vrednosti nedovoljeno. Materialnopravno je treba odgovoriti, da ni treba, da so vsi podpisi na pogodbi o upravljanju istega dne. Pomembno je le, da je zadosti podpisov, da je pogodba veljavna.
prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - sporna dejstva - izročilna pogodba - namen pogodbenih strank
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da mora sodišče v primeru, ko z izročilno pogodbo ne soglašajo vsi potomci, upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Pritožbena zavzemanja, da gre v tem primeru, ne glede na namen oziroma voljo pogodbenih strank za darilo, so neutemeljena. V primeru odplačnega pogodbenega namena strank gre po vsebini lahko za pogodbo o preužitku oziroma pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
sodna taksa - nastanek taksne obveznosti - zavezanec za plačilo sodne takse - zagovornik po uradni dolžnosti - gluha oseba - učinkovita obramba - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - preslikava listin iz sodnega spisa
Zagovornik je bil postavljen gluhonememu osumljencu in kot takemu upravičenemu do obvezne obrambe. Zagovornik je strokovni pomočnik obdolženca, ki mu s svojim znanjem in izkustvom pomaga pri njegovi obrambi, hkrati pa je tudi samostojen subjekt kazenskega postopka, ki ima po zakonu številne pravice in dolžnosti, ki jih izvršuje v korist obdolženca. Ker ima obdolženec pravico do učinkovite strokovne pomoči, je v 73. členu ZKP določena pravica zagovornika pregledovati in prepisovati spise hkrati tudi njegova dolžnost, saj funkcije obrambe ne more uspešno opravljati, če se ne seznani z vsemi dejstvi in dokazi, ki obdolženca obremenjujejo. Posledično pa prepise spisa za uspešno obrambo potrebuje sam, še posebej v konkretnem primeru, ko je osumljenec zaradi osebnih lastnosti (gluhonemost, nepismenost) popolnoma nezmožen za vsakršno obrambo in ne le nezmožen za uspešno obrambo.
Vlogo za pregled in prepis spisa je podal zagovornik in ne osumljenec. Za zagovornika je taksna obveznost nastala takrat, ko je zahteval sodni prepis.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00049218
ZP-1 člen 42, 42/1, 42/6, 155, 155/1, 155/1-3.
pravica do izjave v postopku - kontradiktornost - zastaranje pregona za prekršek - relativno zastaranje - pretrganje zastaranja
Iz spisovnega gradiva izhaja, da so bile storilcu dane zadostne možnosti, da se tekom postopka izjavi o prekršku, saj mu je sodišče poslalo poziv, da se izjavi o opisu dejanskega stanja, navede dejstva in dokaze v svojo korist ter ga opozorilo, da jih kasneje ne bo mogel uveljavljati, prav tako pa ga je vabilo na zaslišanje in ga opozorilo, da bo v primeru neupravičenega izostanka odločilo brez njegovega zaslišanja.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Iz izvršilnega naslova – neposredno izvršljivega notarskega zapisa izhaja, da je neposredna izvršljivost notarskega zapisa dogovorjena v zvezi z vsem dolžnikovim premoženjem. Ob takšnem zapisu pa dejstvo, da sta bili v zastavo po posojilni pogodbi dani le dve nepremičnini, lahko vpliva le na vrstni red upnika pri poplačilu terjatve iz teh dveh nepremičnin, nikakor pa ne preprečuje izvršbe dovoljene na podlagi tega notarskega zapisa na ostalo dolžnikovo premoženje.
Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (11.02.2021) člen 5, 5/5, 5/6. OZ člen 58.
izostanek z naroka za glavno obravnavo - opravičilo izostanka - predlog za preložitev naroka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - epidemija - pogoji - načelo konktradiktornosti - karantena - teorija realizacije
Toženec je v svojem obvestilu „zgolj“ opravičil (to je navedel razloge za) svojo odsotnost z naroka naslednjega dne, ni pa predlagal njegove preložitve, kar bi moral storiti, če je želel, da sodišče to stori.
ZPP člen 286, 286/3.. ZDR-1 člen 36, 36/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 110, 110/1, 110/1-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - kršitev delovne obveznosti - izguba zaupanja
Tožnik se v času, ko je toženka izvedla kontrolo bolniške odsotnosti, ni nahajal na naslovu, s katerim je razpolagala. Ker je ni obvestil, da bo v času staleža dejansko bival na drugem naslovu, je sodišče zaključilo, da mu je zaradi kršitve prvega odstavka 36. člena ZDR-1 utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti (prvi odstavek 85. člena ZDR-1).
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (tretja alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1), saj je notranja kontrola pri njem ugotovila manjko gotovine v blagajni, in sicer 14. 9. 2020 v višini 20,80 EUR in 1. 10. 2020 v višini 3,00 EUR.
zahteva za sodno varstvo - hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - pristojni prekrškovni organ - obvestila, ki jih zbira policija - pristojnost za vodenje postopka in izdajo odločb
Plačilni nalog v hitrem postopku o prekršku se izda tudi, če pooblaščena uradna oseba prekršek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen (torej tudi če ne policist prekrška ne zazna osebno).
nepopolna tožba - nepopolna vloga - poziv k popravi tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - trditvena podlaga - nezadostna trditvena podlaga
Tožnik ni navedel dejstev, na katera opira svoj zahtevek, ni opisal historičnega dogodka, iz katerega bi sodišče lahko ugotovilo materialnopravno podlago pravovarstvenega zahtevka, ki ga tožnik želi doseči s sodnim varstvom zoper posamezno osebo. Ne gre za vprašanje nesklepčnosti tožbe, gre za spoznanje, da tožnik ni navedel dejstev, ki bi omogočala sodišču prepoznavo pravnega varstva, ki ga tožnik uveljavlja.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 191.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - denarno povračilo - pobotni ugovor
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je potreba po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi obstajala tudi po sprejemu nove sistemizacije, s katero je bilo delovno mesto, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ukinjeno. Tožnica namreč sploh ni opravljala del in nalog delovnega mesta pomočnice vodje, temveč delovna opravila skeniranja, popisovanja, urejanja arhiva in indeksiranja. Obseg tožničinega dela se po spremembi sistemizacije ni zmanjšal, saj je tožena stranka v družbo B d. d., s katero je sodelovala na podlagi sklenjene pogodbe o opravljanju skeniranja dokumentacije, po prenehanju pogodbe o zaposlitvi tožnici v B. d. d. poslala drugo delavko, ki je opravljala enako delo kot prej tožnica.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00049927
ZPrCP člen 46, 46/5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
prekoračitev hitrosti vožnje - merilniki hitrosti v cestnem prometu - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi
Čeprav pritožnik pravilno povzema določbe členov 16 in 17 prej navedenega pravilnika, pa nato v nadaljevanju napačno razloguje, da bi v konkretnem primeru, ko je storilcu prekrška na kraju bil predočen in pokazan izmerjen rezultat, za ugotavljanje storilčeve odgovornosti morala biti s strani prekrškovnega organa predložena tudi slikovno dokumentirana meritev hitrosti. Pritožnik povsem spregleda, da v konkretnem primeru ni šlo za samodejni merilnik hitrosti v cestnem prometu, temveč je meritev bila opremljena z nesamodejnimi merilniki, ki meri hitrost iz nepremične točke, kot sta pojasnila oba zaslišana policista D. O. in M.A., zato so vse navedbe pritožbe v smeri, da je sodišče prve stopnje napačno razlogovalo določbe členov 16 in 17 pravilnika, neutemeljene, kot je bilo pritožniku določno pojasnjeno že v točki 13) izpodbijane sodbe, kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 205, 205/2. Sodni red (2016) člen 107, 107/1, 109, 109/1, 111, 111/4.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - vročanje sodnih pisanj - izvirnik in prepis
Prepisi sodnih pisanj pa so namenjeni strankam in drugim udeležencem postopka (četrti odstavek 111. člena Sodnega reda). Zato je neutemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da naj bi kršilo določbe o poslovanju sodišča s tem, ko obdolžencu kot stranki v postopku, ni vročilo izvirnika sklepa o podaljšanju pripora z dne 2. 9. 2021, opr. št. II Ks 2399/2021, ampak le prepis slednjega.
stroški postopka - odvetniški stroški - potrebni stroški - prevozni stroški - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Potni stroški v primeru izbire pooblaščenca, ki ima sedež izven okrožja sodišča, niso potrebni stroški oziroma se ti stroški po sodni praksi le izjemoma priznavajo, če to v konkretnem primeru opravičuje narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem in druge okoliščine.
zamudna sodba - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - uvedba stečaja nad toženo stranko - obrazložitev zamudne sodbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - ni navedena pravna podlaga odločitve
Tudi pri zamudni sodbi mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
zavrženje tožbe - pravda o predmetu, o katerem je sklenjena sodna poravnava - ponovno motenje posesti - motilno dejanje - identiteta zahtevka - izvršilni naslov
Glede na zapisano zavezo tožene stranke v sodni poravnavi, da bo pred predvidenim začetkom del na predmetni parceli o tem obvestila tožečo stranko in da ta dela nikoli ne bodo opravljena na način, da bi se v celoti onemogočala prevoznost in parkiranje, sodna poravnava vsebuje prepovedni del in je tudi primeren izvršilni naslov za izvršbo (21. člen ZIZ).
Ne more pa tožeča stranka ureditve uporabe nepremičnine, ki jo je dogovorila s sodno poravnavo, na novo ali drugače urediti s tožbo, s katero zahteva prepoved voženj in parkiranja vseh vrst vozil ter kakšno drugo uporabo nepremičnine.
zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - izpodbijanje dokazne ocene - nedostojno vedenje - uradna oseba
Pritožnik se ne strinja z dokazno oceno izpovedi policistke Z. in policista S., niti z dokazno oceno njegovega zagovora in priloženih listinskih dokazov, vendar nestrinjanje z dokazno oceno pa pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog.
ZP-1 člen 49, 49/1, 66/3. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/7, 106, 106/2, 121, 121/2.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - dovoljenost pritožbe - avtocesta - pristojnost za postopek o prekršku - priklopno in vlečno vozilo
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki DARS.
Če je sodišče prve stopnje s sodbo o zahtevi za sodno varstvo odločbo prekrškovnega organa odpravilo, ima prekrškovni organ pravico do pritožbe.