zapuščinski postopek - izdaja dodatnega sklepa o dedovanju - vezanost zapuščinskega sodišča - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Sodišče prve stopnje je v skladu z 11. členom SPZ vezano na lastninsko stanje, kakršno je razvidno iz zemljiške knjige, in zapuščinski postopek ni namenjen ugotavljanju drugačnega (lastninskega) stanja.
zamudna sodba - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - uvedba stečaja nad toženo stranko - obrazložitev zamudne sodbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - ni navedena pravna podlaga odločitve
Tudi pri zamudni sodbi mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00049927
ZPrCP člen 46, 46/5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
prekoračitev hitrosti vožnje - merilniki hitrosti v cestnem prometu - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi
Čeprav pritožnik pravilno povzema določbe členov 16 in 17 prej navedenega pravilnika, pa nato v nadaljevanju napačno razloguje, da bi v konkretnem primeru, ko je storilcu prekrška na kraju bil predočen in pokazan izmerjen rezultat, za ugotavljanje storilčeve odgovornosti morala biti s strani prekrškovnega organa predložena tudi slikovno dokumentirana meritev hitrosti. Pritožnik povsem spregleda, da v konkretnem primeru ni šlo za samodejni merilnik hitrosti v cestnem prometu, temveč je meritev bila opremljena z nesamodejnimi merilniki, ki meri hitrost iz nepremične točke, kot sta pojasnila oba zaslišana policista D. O. in M.A., zato so vse navedbe pritožbe v smeri, da je sodišče prve stopnje napačno razlogovalo določbe členov 16 in 17 pravilnika, neutemeljene, kot je bilo pritožniku določno pojasnjeno že v točki 13) izpodbijane sodbe, kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče.
nepopolna tožba - nepopolna vloga - poziv k popravi tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - trditvena podlaga - nezadostna trditvena podlaga
Tožnik ni navedel dejstev, na katera opira svoj zahtevek, ni opisal historičnega dogodka, iz katerega bi sodišče lahko ugotovilo materialnopravno podlago pravovarstvenega zahtevka, ki ga tožnik želi doseči s sodnim varstvom zoper posamezno osebo. Ne gre za vprašanje nesklepčnosti tožbe, gre za spoznanje, da tožnik ni navedel dejstev, ki bi omogočala sodišču prepoznavo pravnega varstva, ki ga tožnik uveljavlja.
zahteva za sodno varstvo - hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - pristojni prekrškovni organ - obvestila, ki jih zbira policija - pristojnost za vodenje postopka in izdajo odločb
Plačilni nalog v hitrem postopku o prekršku se izda tudi, če pooblaščena uradna oseba prekršek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen (torej tudi če ne policist prekrška ne zazna osebno).
sodna poravnava - pogoji za veljavnost - spor majhne vrednosti
Ker toženec v določenem roku podpisanega zapisnika ni vrnil, sodna poravnava ni bila sklenjena v skladu s četrtim odstavkom 307. člena ZPP, kot je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.
ZPrCP člen 46, 46/5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
prekoračitev hitrosti vožnje - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi - ustavitev vozila - uporaba predpisa, ki je za storilca milejši
Prvo sodišče je namreč zanesljivo ugotovilo, da je izmerjen rezultat storilcu bil predočen takoj po zaustavitvi na B., torej takoj, ko je to bilo tudi objektivno mogoče, s čemer je tudi v celoti zadoščeno določbam pravilnika o neposrednem prikazu izmerjenega rezultata hitrosti po določbi člena 16 citiranega pravilnika.
Zakonodajalec voznike, ki v obdobju enega leta po izteku preizkusne dobe ponovno izpolnijo pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ocenjuje kot nevarne voznike, ki jim ni več mogoče zaupati, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov, zaradi česar je predpisal obvezen preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja brez možnosti ponovne odložitve.
ZP-1 člen 2, 66, 66/2, 154. ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5 - 3.
zahteva za sodno varstvo - domneva odgovornosti lastnika vozila - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - sprememba kazenske sankcije
Pritožnik v svojih pritožbenih navedbah zaključkom v izpodbijani sodbi, da je v kritičnem času bil voznik svojega vozila v cestnem prometu znova nasprotuje in sedaj navaja, da, ko je prejel izpodbijano sodbo, jo je pokazal ženi N., ki pa mu je takrat priznala, da je kritičnega dne ona vozila osebno vozilo, katerega lastnik je sam in tudi storila prekršek 30. 1. 2020, ko je peljala skupnega otroka na trening. S takimi pritožbenimi navedbami uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog.
ZP-1 člen 49, 49/1, 66/3. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/7, 106, 106/2, 121, 121/2.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - dovoljenost pritožbe - avtocesta - pristojnost za postopek o prekršku - priklopno in vlečno vozilo
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki DARS.
Če je sodišče prve stopnje s sodbo o zahtevi za sodno varstvo odločbo prekrškovnega organa odpravilo, ima prekrškovni organ pravico do pritožbe.
zavrženje tožbe - pravda o predmetu, o katerem je sklenjena sodna poravnava - ponovno motenje posesti - motilno dejanje - identiteta zahtevka - izvršilni naslov
Glede na zapisano zavezo tožene stranke v sodni poravnavi, da bo pred predvidenim začetkom del na predmetni parceli o tem obvestila tožečo stranko in da ta dela nikoli ne bodo opravljena na način, da bi se v celoti onemogočala prevoznost in parkiranje, sodna poravnava vsebuje prepovedni del in je tudi primeren izvršilni naslov za izvršbo (21. člen ZIZ).
Ne more pa tožeča stranka ureditve uporabe nepremičnine, ki jo je dogovorila s sodno poravnavo, na novo ali drugače urediti s tožbo, s katero zahteva prepoved voženj in parkiranja vseh vrst vozil ter kakšno drugo uporabo nepremičnine.
zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - izpodbijanje dokazne ocene - nedostojno vedenje - uradna oseba
Pritožnik se ne strinja z dokazno oceno izpovedi policistke Z. in policista S., niti z dokazno oceno njegovega zagovora in priloženih listinskih dokazov, vendar nestrinjanje z dokazno oceno pa pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog.
ZGD-1 člen 50, 50/2, 505. ZNP-1 člen 5, 5/1, 21, 21/1, 22, 22/2.
sodno imenovanje poslovodje - poslovni delež v družbi - udeležba v nepravdnem postopku
Ker o imenovanju in odpoklicu poslovodij odločajo družbeniki (505. člen ZGD-1) in v posledici tega sodišče v tem postopku nadomešča voljo družbenikov, ni dvoma, da je treba po oceni pritožbenega sodišča pravico do sodelovanja v postopku priznati tudi lastnikom poslovnih deležev v družbeniku (drugi nasprotni udeleženki), ki je pravna oseba.
Je pa utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je o predlogu odločilo brez izvedbe kontradiktornega postopka, kršilo pritožničino pravico do sodelovanja v postopku. V tem kontekstu se druga nasprotna udeleženka utemeljeno sklicuje na drugi odstavek 22. člena ZNP-1, v skladu s katerim mora sodišče, če izve za osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, le - te obvestiti o postopku, da lahko prijavijo svojo udeležbo.
nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Storilka je bila tudi poučena o možnosti vložitve pravnega sredstva zoper odločbo pristojnega organa države izdaje in bi trditve, da na dan storitve prekrška ni bila prisotna v podjetju, saj je bila v daljšem bolniškem staležu, s katerimi smiselno uveljavlja, da ne more biti odgovorna za storitev prekrškov po odločbi pristojnega organa države izdaje, lahko uveljavljala le v pritožbi zoper odločbo o prekršku.
prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - sporna dejstva - izročilna pogodba - namen pogodbenih strank
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da mora sodišče v primeru, ko z izročilno pogodbo ne soglašajo vsi potomci, upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Pritožbena zavzemanja, da gre v tem primeru, ne glede na namen oziroma voljo pogodbenih strank za darilo, so neutemeljena. V primeru odplačnega pogodbenega namena strank gre po vsebini lahko za pogodbo o preužitku oziroma pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
razmerje med civilno in kazensko odgovornostjo - vložitev tožbe - zastaranje
Neutemeljene so pritožbene trditve o podanosti kršitve 14. člena ZPP in o zmotni uporabi 365. člena OZ, ker bi naj priglasitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku lahko pretrgala le zastaranje odškodninskih terjatev v zvezi z ravnanji toženca, ki so bila predmet obtožnega akta. Že dejstvo, da lahko oškodovanec v kazenskem postopku premoženjskopravni zahtevek vloži že v predkazenskem postopku (prvi odstavek 109. člena ZKP, četrti odstavek 102. člena ZKP), kaže, da ta ne more biti vezan na ravnanja, ki so predmet na podlagi opravljene preiskave kasneje vloženega obtožnega akta ali še kasneje, po obravnavi dokazov na glavni obravnavi izdane kazenske obsodilne sodbe.
Določba 365. člena OZ opredeljuje kot ravnanje, ki pretrga zastaranje (razen vložitve tožbe), vsako ravnanje upnika zoper dolžnika pred sodiščem in drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Torej je za opredelitev ali gre za upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem, ki bi imelo za posledico pretrganje zastaranja po 365. členu OZ, odločilen namen upnika, da se zagotovi, zavaruje ali izterja terjatev. Takšen namen pa vložen premoženjskopravni zahtevek oškodovanca, tudi če zajema škodo, ki ni direktna posledica v kazenskem postopku obravnavanega kaznivega dejanja, zasleduje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050498
ZP-1 člen 25, 25/1. ZVoz-1 člen 56, 56/8, 64, 64/2. ZPrCP člen 23, 23/1, 23/1-5.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vozniški izpit - obrazložitev sodbe o prekršku - odvzem predmetov - odvzem osebnega vozila
Čeprav v izreku sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni izrecno navedeno, da s tem preneha veljati tudi potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu za določeno kategorijo motornih vozil, ima izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za posledico tudi neveljavnost opravljenega vozniškega izpita, kar izhaja iz dejstva, da mora voznik, ki mu je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, za pridobitev novega vozniškega dovoljenja ponovno opraviti vozniški izpit za vozila tiste kategorije, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk za izrek prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Storitev prekrška po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 tj. vožnja motornega vozila v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja že sama po sebi predstavlja ogrožanja splošne varnosti javnega prometa ter življenja in zdravja ljudi, in sicer v primeru voznikov, ki nikoli niso pridobili vozniškega dovoljenja oziroma opravili vozniškega izpita za določeno vrsto motornih vozil zato, ker niso opravili predpisanega usposabljanja in pridobili ustreznih vozniških izkušenj za obvladovanje motornih vozil določene kategorije, pri voznikih, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa zato, ker so s storitvijo prekrškov, s katerimi so dosegli predpisano število kazenskih točk, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izkazali, da niso vredni zaupanja, da bodo pri udeležbi v cestnem prometu upoštevali pravila cestnega prometa, ki zagotavljajo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, zaradi česar bi morali za ponovno pridobitev zaupanja ponovno opraviti vozniški izpit.
prednostna cesta - potrebna skrbnost - izsiljevanje prednosti - vključevanje v cestni promet - cestno prometna signalizacija - potek cestnega prometa
Če je razdalja od krožišča do naslednjega križišča tako kratka, da vozilo, ki zavije iz krožišča na K. cesti, razdaljo do križišča, kjer se zavije k trgovini S., prevozi v krajšem času kot traja vključevanje v promet, morajo vozniki, ki se vključujejo na prednostno cesto, biti še posebej pozorni in če pri poskusu vključevanja v promet na prednostni cesti opazijo vozilo v krožišču, počakati dokler to vozilo ne zapusti prednostne ceste in se lahko varno vključijo v promet na prednostni cesti.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 205, 205/2. Sodni red (2016) člen 107, 107/1, 109, 109/1, 111, 111/4.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - vročanje sodnih pisanj - izvirnik in prepis
Prepisi sodnih pisanj pa so namenjeni strankam in drugim udeležencem postopka (četrti odstavek 111. člena Sodnega reda). Zato je neutemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da naj bi kršilo določbe o poslovanju sodišča s tem, ko obdolžencu kot stranki v postopku, ni vročilo izvirnika sklepa o podaljšanju pripora z dne 2. 9. 2021, opr. št. II Ks 2399/2021, ampak le prepis slednjega.