• Najdi
  • <<
  • <
  • 23
  • od 50
  • >
  • >>
  • 441.
    VSL Sklep I Cpg 136/2025
    11.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00089945
    ZPP člen 155, 155/2, 161, 166, 166/1, 328, 366a, 366a/2, 366a/2-7. ZOdv člen 20, 20/1, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2. OZ člen 406.
    odločitev o stroških postopka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - poprava očitne pisne pomote - povrnitev pravdnih stroškov - potrebni pravdni stroški - povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja - odvetniška tarifa - sprememba vrednosti točke - vrednost odvetniške točke - odmera pravdnih stroškov - upravičenec do povrnitve stroškov - sosporniki - solidarnost na strani upnikov
    Za odvetniške storitve, ki so bile opravljene pred spremembo OT dne 4. 6. 2022, ki je zvišala zgornjo mejo vrednosti odvetniške storitve na 9000 točk, je treba upoštevati kot odmerno osnovo za storitev tedaj veljavno zgornjo mejo vrednosti odvetniške storitve v gospodarskih sporih 3000 točk, za pozneje opravljene odvetniške storitve pa v konkretnem primeru izhodiščno osnovo glede na vrednost spornega predmeta (7400 točk), saj ta ni presegala novo določene zgornje meje (9000 točk). ZOdv v 20. členu določa, da se plačila in stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno. V konkretnem primeru pa je z odvetniško tarifo drugače določeno, in sicer z drugim odstavkom 12. člena OT, skladno s katerim je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil.

    Če sta upravičenca do povračila (pritožbenih) stroškov sospornika, tega 161. člen ZPP ne ureja. V teh primerih je treba uporabiti določbe OZ glede obveznosti z več upniki pri deljivi denarni terjatvi. Po OZ se solidarnost na upniški strani ne domneva (406. člen OZ).
  • 442.
    VSL Sklep II Cp 2172/2025
    10.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00089759
    ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
    nesklepčen zahtevek - odprava nesklepčnosti - vrnitev odvzete posesti - motenje posesti - kriterij obrazloženosti - izvedba dokazov - razširitev tožbe
    Že iz samega izreka ni jasno, kaj tožnik sploh želi: ali vrnitev odvzete posesti ali le, da se mu omogoči dostop na nepremičnino. Na vse nejasnosti, ki se odražajo v ugotovljeni nesklepčnosti tožbe, je bil tožnik pred sodiščem prve stopnje opozorjen tako s strani tožencev, kot tudi s strani pritožbenega sodišča. Ne glede na to je tožba ostala pomanjkljiva, posledično pa nesklepčna.

    V primeru nesklepčnosti tožbenega zahtevka dokazov ni treba izvajati.
  • 443.
    VSL Sodba I Cpg 526/2025
    10.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090086
    ZPP člen 318, 318/1, 319, 338, 338/2.
    zamudna sodba - laična pritožba - sklepčna tožba - naročniška pogodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - omejenost pritožbenih razlogov
    Pritožbeno sodišče opozarja, da se na podlagi drugega odstavka 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
  • 444.
    VSL Sklep III Cp 1999/2025
    10.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00089522
    ZPP člen 77, 77/1, 78, 78/1. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386.
    tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - zavrženje vloge - vložila oseba brez procesne sposobnosti - sposobnost za opravljanje procesnih dejanj - ovira za opravo procesnega dejanja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - varstvo upnikov - vpliv na obseg stečajne mase
    Ker je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti, je odločitev o tem, ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno, odvisna od odgovora na vprašanje, ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso oziroma lahko vpliva na njen obseg.
  • 445.
    VSL Sklep III Cp 2152/2025
    10.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00089738
    Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 20, 21, 21-1, 31, 31/3, 31/7.
    stroški pravdnega postopka - odvetniška tarifa - prvi narok za glavno obravnavo - ponovno odprtje obravnave - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - preveritev potrebnosti vlog - potrebni pravdni stroški - urnina
    Sklicevanje na zmotno tarifno številko Odvetniške tarife samo po sebi še ne vpliva na pravilnost odločitve.

    Če je sodišče ponovno odprlo glavno obravnavo, narok po ponovnem odprtju glavne obravnave ni prvi narok v smislu 1. točke tarifne številke 21 OT.
  • 446.
    VSM Sklep I Ip 762/2025
    10.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00089852
    ZDavP-2 člen 126a, 126a/1. OZ člen 335, 335/1. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 56, 56/1, 56/2, 59, 59/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
    ugovor po izteku roka - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - zastaranje - zavrnitev predlaganih dokazov - materialnopravno vprašanje - izvedenec finančne stroke - razlogi sodne odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razumljivost obrazložitve - nepremičninska izvršba - davčna izvršba - napotitev na pravdo - razlogi o odločilnih dejstvih - nov ugovor po izteku roka
    Nepremičninsko izvršbo namreč opravlja sodišče, medtem ko izvršbo na ostale predmete opravlja davčni organ po določbah ZDavP-2, postopka pa lahko tečeta vzporedno. Ker za davčne obveznosti, ki se izterjujejo z davčno izvršbo, ni predpisana izjema od prenehanja pravice do izterjave, mora davčni organ ob vsakokratni uvedbi davčne izvršbe upoštevati zastaranje in v seznam izvršilnih naslovov, ki je podlaga davčne izvršbe, zastaranih terjatev ne sme vključiti. Posledica tega so "ažurirane" terjatve v sklepih, na katere je dolžnik opozoril tudi v ugovoru po izteku roka. Vendar si dolžnik napačno tolmači, da se je iz tega razloga davčna obveznost zmanjšala zgolj na 1.092,74 EUR. Kot že pojasnjeno, podlago predmetni izvršbi predstavlja seznam izvršilnih naslovov z dne 4. 9. 2017, v njem navedene terjatve pa so zavarovane s hipoteko, kar pomeni izjemo od prenehanja pravovarstvenega zahtevka za njihovo izterjavo iz dolžnikove nepremičnine.
  • 447.
    VSL Sklep I Cpg 493/2025
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00089938
    ZPP člen 116, 116/1.
    vrnitev v prejšnje stanje - bolezen zakonitega zastopnika - poslabšanje zdravstvenega stanja - nepodaljšljiv rok - zakonski rok
    Bolniška odsotnost ali poslabšanje zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika stranke samo po sebi še ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zakoniti zastopnik tožene stranke je bil že devetič sprejet na CKP UPK, deveta hospitalizacija iz identičnih razlogov pa ne zadosti standardu nenadnega in nepredvidljivega nastopa bolezni.
  • 448.
    VSL Sklep IV Cp 2182/2025
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00089990
    DZ člen 161, 162, 162/1-1, 162/2, 174, 174/1, 175, 175/1, 184, 184/1. ZPP člen 355, 355/1, 365, 365-3.
    namestitev otroka v zavod - korist mladoletnega otroka - odvzem mladoletnega otroka - soglasje staršev - obrazloženost odločbe - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - skrb za mladoletne otroke - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - napačna uporaba materialnega prava
    Zaradi dogovora, iz katerega je izhajalo soglasje nasprotne udeleženke, je bila ob vložitvi predloga za namestitev otrok v zavod podana podlaga po 175. členu DZ. V postopku nato nasprotna udeleženka z namestitvijo ni soglašala, nasprotno, predlogu predlagatelja za namestitev otrok v zavod je nasprotovala. Ob nasprotovanju nasprotne udeleženke sodišče prve stopnje ni imelo (več) podlage za odločanje po 175. členu DZ, pač pa bi lahko, če bi tako predlagal predlagatelj, oziroma bi moralo po uradni dolžnosti izreči ustrezen ukrep, potem ko je ugotovilo, da izrek ukrepa terja varstvo koristi mld. otrok.
  • 449.
    VSL Sklep Cst 305/2025
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00089509
    ZFPPIPP člen 127, 127/1, 127/2, 128, 128/1.
    postopek osebnega stečaja - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - prepozna pritožba - pritožbeni razlogi

    Ker je pravočasnost pravnega sredstva procesna predpostavka, ki jo sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja še pred njegovim vsebinskim obravnavanjem, dolžnik ne more doseči vsebinske presoje sklepa, zoper katerega se je prepozno pritožil.

  • 450.
    VSM Sklep I Cp 442/2025
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00090106
    Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1, 267/3. ZPP člen 211. ZS člen 113a, 113a/3. ZUstS člen 23, 23/3.
    kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - kondikcijski zahtevek - predhodno vprašanje države članice - prekinitev postopka

    Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

  • 451.
    VSMB Sklep I Cp 666/2025
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSMB00094130
    ZVPot člen 23, 24. ZS člen 113a, 113a/3. ZUstS člen 23, 23/3.
    prekinitev postopka - potrošniška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepoštenost - ničnost kreditne pogodbe

    Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

  • 452.
    VSL Sodba II Cp 2050/2024
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00090012
    OZ člen 131, 131/1, 179, 943. ZPP člen 2.
    odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - obseg poškodb - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - postkomocijski sindrom - glavobol - predhodne zdravstvene težave - denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - primerljiva odškodnina - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - opomin - rok za izpolnitev obveznosti - datum začetka teka obresti - odlog - prekoračitev tožbenega zahtevka
    Sodišče prve stopnje je implicitno kot neutemeljene zavrnilo navedbe tožene stranke o vplivu tožničinega predobstoječega zdravstvenega stanja na obseg poškodb ter trajanje in intenzivnost upoštevanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.

    Glavoboli in vrtoglavica kot simptomi postkomocijskega sindroma v času približno šestih mesecev po nesreči so izključna posledica prometne nesreče.

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da primerna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem glede na ugotovljene poškodbe, trajanje in stopnjo bolečin in nevšečnosti ter potek in trajanje zdravljenja znaša približno 5 povprečnih mesečnih neto plač oziroma 7.500 EUR.
  • 453.
    VSMB Sklep I Cp 293/2025
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00094140
    ZS člen 113a, 113a/3. ZUstS člen 23, 23/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1 267/1-a, 267/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZVPot člen 23, 24.
    ničnost kreditne pogodbe - prekinitev postopka - zahteva za presojo ustavnosti - dolgoročni kredit v CHF

    Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

  • 454.
    VSM Sklep I Cp 304/2025
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSM00090232
    Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3(1). ZPP člen 211. ZS člen 113a, 113a/3, 113a/6. ZUstS člen 23, 23/3. ZVPot člen 23, 24.
    potrošniška kreditna pogodba - švicarski franki (CHF) - ničnost kreditne pogodbe - prekinitev postopka - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije
    Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).
  • 455.
    VSL Sodba II Cp 1585/2024
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00090111
    ZASP člen 168, 168/4. ZPP člen 8, 254, 254/3.
    nadomestilo za uporabo avtorskega dela - kršitev avtorskih pravic - organizacija dela - opustitev dolžne skrbnosti - objava avtorskega dela - običajni honorar - cenik - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - ugovor zastaranja
    Cenik F. je primerno izhodišče za ugotavljanje običajnega honorarja.

    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala toženka kot javni zavod ustrezno poskrbeti za organizacijo dela in arhiviranje, tako da ne prihaja do kršitev avtorskih pravic in da je od toženke utemeljeno pričakovati, da pri opravljanju poklicne dejavnosti ravna z večjo skrbnostjo. Tudi pritožbeno sodišče meni, da je do kršitve avtorskih pravic prišlo iz hude malomarnosti, zaradi česar je utemeljen zahtevek za plačilo civilne kazni (168. člen ZASP). Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in odmeri njene višine pa sodišče po četrtem odstavku 168. člena ZASP upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni. Pri namerno povzročeni škodi bo tako kazen večja kot pri hudi malomarnosti. Pomembna pa je tudi višina honorarja, saj je ta tudi obračunska enota za povečevanje: če je osnovni honorar za tovrstno uporabo nizek, bo toliko bolj utemeljeno njegovo povečanje za polnih 200%; če pa je razmeroma visok, bo potrebno bolj previdno povečevanje.
  • 456.
    VSM Sodba I Cp 564/2025
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00089837
    ZPP člen 245. OZ člen 179.
    denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izvedensko mnenje kot dokaz - intenziteta in trajanje strahu - strah za življenje - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
    Toženka v pritožbi izhaja iz napačnega izhodišča, da bi se sodišče prve stopnje moralo (v celoti in nekritično) opreti na izvedensko mnenje in mu brezpogojno slediti. Subsumpcija konkretnega dejanskega stanu pod materialnopravno normo in izrek pravne posledice je v sodnem postopku ustavnopravna pristojnost sodnika. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi kritično, skladno z načelom proste presoje dokazov, presodilo izvedensko mnenje ter pravilno sledilo njegovi vsebini v delih oziroma glede vprašanj, (i) o katerih so izvedenci lahko podali izvid in mnenje in, (ii) ki ne pomenijo subsumpcijskih zaključkov.
  • 457.
    VSM Sklep III Cp 904/2025
    8.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00091006
    DZ člen 7, 134, 134/4, 141, 141/1, 141/2, 141/7. ZPP člen 253, 253/2, 254, 254/3, 340, 341. ZNP-1 člen 42.
    predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - dodelitev otroka očetu - varstvo koristi otroka - izvid in mnenje izvedenca o strokovnih vprašanjih - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - bistveno spremenjene okoliščine - pravica do stikov otroka s starši - izvajanje stikov - skupno varstvo in vzgoja otroka - strokovna pomoč - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov - zavrnitev dokaznih predlogov
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo, ne le ali nasprotna udeleženka onemogoča stike otroka s predlagateljem, ampak je tudi ocenjevalo, ali bo drugi od staršev, če mu bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, te stike omogočal, prav tako je pri tem ocenjevalo še, ali je na tak način mogoče varovati otrokovo korist.

    Nikakor pa nima starš kateremu je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, mino dogovora z drugim staršem, pravice odločati kdaj in na kakšen način se bodo stiki izvajali in pri tem drugega starša zgolj obveščati, da se stik zaradi bolezni ne bo izvedel, za več informacij pa se naj slednji obrne na otrokovega zdravnika.
  • 458.
    VDSS Sklep Psp 214/2025
    8.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00090975
    ZDSS-1 člen 63, 70, 75. ZUP člen 22, 129, 129/1, 129/1-4. ZPP člen 274, 274/1.
    predlog za izdajo začasne odredbe - neizpolnitev pogojev - zavrženje predloga - procesna predpostavka za sodno varstvo
    V socialnem sporu sodišče odloča o začasnih odredbah samo med postopkom. Slednje je zvezano s specifiko socialnega spora, kjer pride do materialnopravnega odločanja samo v okviru predhodnega predsodnega odločanja. V povezavi s tem je potrebno upoštevati določilo 63. člena ZDSS-1, ki dopušča presojo glede izpodbijanega dokončnega akta.

    Upoštevajoč, da se tožnik pri utemeljevanju predloga začasne odredbe sklicuje na postopek, ki teče pred tožencem v zvezi z njegovo zahtevo, o kateri toženec dejansko še ni odločil, je predlog za izdajo začasne odredbe preuranjen, zaradi česar ga je sodišče ob upoštevanju 63. in 75. člena ZDSS-1 ob prvem odstavku 274. člena ZPP pravilno zavrglo kot nedopustnega.
  • 459.
    VSL Sklep III Cp 1858/2025
    8.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00090181
    ZST-1 člen 18, 18/5, 18/7, 19, 19/1, 19/2. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 196.
    sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - enotni sosporniki - plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna obveznost - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - stranska terjatev
    Vrednost stranskih terjatev se za odmero sodne takse za pravno sredstvo upošteva le, če je bilo pravno sredstvo vloženo samo zoper odločbo o stranskih terjatvah, sicer pa je bistvena vrednost izpodbijane glavnice.

    Tožniki utemeljeno opozarjajo, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj jim je za pritožbo izdalo tri plačilne naloge za plačilo sodne takse, medtem ko jim je tožbo taksiralo enotno, z enim plačilnim nalogom. Takšno postopanje je napačno. Tožniki, ki so etažni lastniki stavbe in s tem solastniki njenih skupnih delov, so enotni sosporniki in se štejejo za enotno pravdno stranko (196. člen ZPP). Kot taki so nerazdelno dolžni plačati le eno sodno takso za pritožbo. Poleg tega je vseh pet tožnikov vložilo pritožbo v eni vlogi (iz vsebine pritožbe je razvidno tudi, da so pritožbeni razlogi za vse tožnike enaki), zato je dejansko uveden samo en postopek, kar pomeni, da se plača samo ena sodna taksa.
  • 460.
    VSL Sodba I Cp 1994/2025
    5.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00089746
    ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 318, 318/1, 318/1-1, 338, 338/2.
    zamudna sodba - prepozen odgovor na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe toženi stranki - osebna vročitev - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - dokumenti, puščeni v predalčniku - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - dokazna moč vročilnice - dokazno breme - afirmativna litiskontestacija - izpodbijanje dejanskega stanja
    Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz je mogoče izpodbiti zgolj z določno ter z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s splošnim zanikanjem prejema sodne pošiljke ali z nepodprto navedbo, da je obvestilo iz hišnega predalčnika odstranila neznana oseba. Dokazno breme za izpodbijanje pravilnosti vročilnice nosi toženec, ki temu v obravnavanem primeru ni zadostil.
  • <<
  • <
  • 23
  • od 50
  • >
  • >>