• Najdi
  • <<
  • <
  • 45
  • od 50
  • >
  • >>
  • 881.
    VSL Sodba II Cpg 416/2025
    4.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00089463
    ZPP člen 214, 214/2.
    gospodarski spor majhne vrednosti - nesporno dejansko stanje - ugovor zoper sklep o izvršbi

    S sklicevanjem na razveljavitev sklepa o izvršbi pritožnica ne more utemeljiti pritožbeno zatrjevane konkretnosti svojih ugovornih trditev. Posledično je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dejansko stanje v zadevi ni sporno.

  • 882.
    VSM Sklep I Cp 845/2025
    4.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00091504
    ZPP člen 163, 163/4, 319, 319/2.
    prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - določitev vrednosti spornega predmeta - stroški postopka - primarni in podredni tožbeni zahtevek
    S tem, ko je sodišče druge stopnje v sklepu I Cp 399/2025 z dne 20. 5. 2025 sodišče prve stopnje opozorilo, da je tožeča stranka vložila podredni zahtevek zgolj iz previdnosti in je glede slednjega stroškovni riziko na njej, je zgolj pojasnilo, da je sodišče prve stopnje pri določitvi sporne vrednoti (ki je v prvotnem sklepu ni ugotavljalo) dolžno razmejiti zahtevek tožeče stranke na primarni (o katerem je odločalo) in podredni, o katerem sodišče prve stopnje ni odločalo oz. je bil umaknjen, in ga zato sodišče prve stopnje, pri določitvi sporne vrednosti ne sme upoštevati, nikakor pa slednje ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje moralo odločati po uspehu.
  • 883.
    VSM Sklep I Cp 1033/2025
    4.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00091114
    ZPP člen 163, 163/6, 249. URS člen 22.
    nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - pravica do plačila
    Drži, da se dokazovanje z izvedencem šteje za zaključeno šele takrat, ko izvedenec odgovori tudi na morebitne pripombe pravdnih strank in sodišča, bodisi pisno, bodisi z njegovim zaslišanjem na glavni obravnavi, vendar pa izvedenec v tej fazi praviloma le še dodatno pojasnjuje in obrazlaga svoje že izdelano pisno izvedensko mnenje in je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je izvedenec v obravnavani zadevi pridobil pravico do plačila s trenutkom, ko je pisno izvedensko mnenje vložil v predmetni spis.
  • 884.
    VSM Sodba I Cp 478/2025
    4.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00089838
    SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 93. OZ člen 82, 82/1.
    reivindikacijska tožba - dobroverna posest - predhodno vprašanje - varstvo lastninske pravice
    Za reivindikacijsko tožbo, ki se obravnava v predmetni zadevi pa je bistveno, da je toženka postala lastnica sporne nepremičnine na podlagi kupoprodajne pogodbe s Skladom, raba ali najem (zakup) konkretne nepremičnine pa z Dogovorom nista bila izrecno dogovorjena. Zato za obravnavano zadevo niti ni bistveno, kako je sodišče prve stopnje razlagalo vsebino Dogovora.

    Prav tako so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da pravico do posesti toženki daje odškodninsko pravo, saj kot je bilo obrazloženo, bi morala toženka svojo pravico do posesti utemeljevati na morebitnem užitku, zastavi, ročni zastavi, služnostni pravici rabe, fiduciji, pridržku lastninske pravice ipd. Kaj takega pa toženka v postopku niti ni zatrjevala.
  • 885.
    VDSS Sodba Pdp 397/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00090994
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 200. ZPP člen 3, 3/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo pravic - zloraba pravic - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pripoznava tožbenega zahtevka - preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ponovna odpoved
    Delodajalec kot pravni subjekt, ki deluje na trgu, mora tudi pri izvrševanju delovnopravnih sankcij izkazati ustrezno skrbnost in upoštevati določbe ZDR-1. Tožnica je imela skladno z 200. členom ZDR-1 pravico uveljavljati sodno varstvo zoper izredni odpovedi in ni bila dolžna na predlog toženke soglašati s preklicem prve izredne odpovedi niti se odzvati na poziv nazaj na delo po prenehanju delovnega razmerja na podlagi prve odpovedi. Njenega vztrajanja pri vloženi tožbi že pojmovno ni mogoče šteti za zlorabo pravic. Če je toženka po vložitvi tožbe za ugotovitev nezakonitosti prve odpovedi uvidela, da je ta zaradi s postopkovnih napak nezakonita, bi lahko skladno z določbo drugega odstavka 3. člena ZPP tožbeni zahtevek pripoznala, namesto da se je v odgovoru na tožbo sklicevala na enostranski preklic odpovedi in poziv na delo.

    Z enostranskim preklicem delavcu vročene odpovedi delodajalec ne more odpraviti njenih učinkov. Ker je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana, toženka ni imela podlage za poziv tožnice nazaj na delo, posledično tožnica z neodzivom na ta poziv ni mogla kršiti obveznosti iz delovnega razmerja. Druga izredna odpoved je nezakonita, ker že odpovedane pogodbe o zaposlitvi ni mogoče še enkrat zakonito odpovedati, tako da na delovno razmerje med strankama nima pravnega učinka. Tožnici je namreč delovno razmerje po prvi izredni odpovedi prenehalo 7. 1. 2025, druga izredna odpoved pa je bila izdana 21. 1. 2025.
  • 886.
    VSL Sklep I Ip 1140/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00090093
    ZPP člen 116.
    pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - obstoj upravičenega razloga za zamudo - kronična bolezen - akutno zdravstveno stanje
    Možnost uporabe instituta predloga za vrnitev v prejšnje stanje je omejena le na primere, ko stranka zamudi rok iz upravičenih razlogov, torej razlogov, ki jih ni zakrivila sama. Med te spada tudi bolezen, kadar je nepredvidljiva in nenadna. Enako pa velja tudi za akutna poslabšanja dolgotrajne, kronične bolezni, kadar stranki preprečujejo opravo procesnih dejanj.
  • 887.
    VDSS Sklep Pdp 415/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00090996
    ZDR-1 člen 200, 200/3. URS člen 23.
    zavrženje tožbe kot prepozne - rok za sodno uveljavljanje pravic - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje s fikcijo
    Delodajalec je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela tožniku poskušal osebno vročiti preko pošte z uporabo uradne ovojnice za vročanje v pravdnem postopku. Ker tožnik pošiljke ni dvignil v 15-dnevnem roku, je nastopila fikcija vročitve z iztekom dne 28. 3. 2025. S tem je odpoved štela za vročeno. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je rok za vložitev tožbe začel teči dne 29. 3. 2025 in se je iztekel na dan 27. 4. 2025 (nedelja), ker pa se ta dan ne dela, je iztekel prvi naslednji delovni dan, to je 28. 4. 2025. Ker je tožnik tožbo oddal po poteku tega roka, to je priporočeno po pošti šele dne 29. 4. 2025, je tožba prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
  • 888.
    VDSS Sklep Psp 175/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
    VDS00090506
    ZDSS-1 člen 63, 66. ZPP člen 365, 365-3.
    molk organa druge stopnje - zavrženje tožbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - poziv - zahteva za izdajo odločbe - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa
    Tožnik je že v tožbi navedel, da je toženca pozval k izdaji odločbe. Kljub temu ga sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4. 6. 2025 ni pozvalo, da izkaže predpostavke za molk organa, tj. predloži zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi in dokazilo, da je po preteku dvomesečnega roka zahteval izdajo drugostopenjske odločbe (potrdilo o oddani pošiljki). Tudi na poziv sodišča se je tožnik odzval z vlogo, v kateri je navedel, da se je zoper odločbo julija 2024 pritožil, in ker organ v dveh mesecih ni sprejel odločitve, je podal pritožbo na drugostopni organ. Preuranjen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal predpostavk za molk organa, saj k temu niti ni bil pozvan.
  • 889.
    VDSS Sklep Psp 187/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00090389
    ZDSS-1 člen 63, 63/2, 75, 80. ZPP člen 247, 247/1.
    pravnomočna upravna odločba - molk organa - zavrženje tožbe zaradi molka organa - nevložitev pritožbe v upravnem postopku - ponovna odmera pokojnine
    Toženec je odločbo z dne 28. 3. 2025 izdal v okviru svojih pristojnosti. Tožnik je imel zoper odločbo možnost vložiti pravno sredstvo. Ker pritožbe ni vložil, je odločba postala pravnomočna in je sodišče nanjo vezano. Odločba je bila izdana (in tudi vročena tožniku) že pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa. Kljub pravilnemu pouku o pravnem sredstvu pritožbe ni vložil. Ker je bilo na ta način o zahtevi tožnika za ponovno odmero pokojnine z odločbo z dne 28. 3. 2025 že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 63. člena ZDSS-1, 75. člena ZDSS-1 in 247. člena ZPP, tožbo zaradi molka organa pravilno zavrglo.
  • 890.
    VDSS Sklep Pdp 391/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00090502
    URS člen 23. ZPP člen 274, 274/1. ZDR-1 člen 200, 200/3.
    zavrženje tožbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - vročitev odpovedi
    Ker je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožnik vložil tožbo po poteku 30‑dnevnega zakonskega prekluzivnega roka, in skladno z zakonom tožbo kot prepozno zavrglo, ne gre za kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Ta namreč strankam ne zagotavlja vsebinske odločitve pred sodiščem, če tožbo vložijo po izteku zakonsko določenega prekluzivnega roka.
  • 891.
    VDSS Sklep Psp 192/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00090970
    ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1, 63, 73, 73/1. ZUP člen 65. ZPIZ-2 člen 11. ZPIZ-2M člen 5, 5/1. ZPP člen 339, 339/1, 354, 354/1.
    vdovska pokojnina - stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča - vsebinsko odločanje o zahtevku - bistvena kršitev določb postopka - dokončna upravna odločba
    Tožnica ni zadovoljna z izpodbijanima odločbama, saj meni, da nista zgolj nezakoniti, temveč tudi nepravilni. Zato bi moralo sodišče v tem socialnem sporu po vsebini presojati pravilnost in zakonitost s strani tožnice predloženih odločb toženca, izvesti ustrezni dokazni postopek nato v skladu s 7. členom v zvezi s 63. členom ZDSS-1 odločiti.
  • 892.
    VDSS Sklep Pdp 412/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00091080
    ZPP člen 242, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 365, 365-3, 366.
    stroški postopka - izgubljeni zaslužek priče - bistvena kršitev določb postopka - obvestilo stranki - pravne posledice
    Po 242. členu ZPP je priča na naroku pravočasno priglasila stroške izgubljenega zaslužka, sodišče pa je zgolj na zapisnik postavilo rok, v katerem naj delodajalec predloži specifikacijo in dokazilo, ni pa priče oziroma delodajalca obvestilo o posledicah, če ta ne bo do roka izstavil stroškov refundacije. Tako pritožnik ni bil obveščen o roku, ki naj bi ga postavilo sodišče prve stopnje, kar je kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (366. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).
  • 893.
    VSM Sklep I Cp 723/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00090927
    ZPP člen 154, 154/2.
    stroški pravdnega postopka - delni uspeh v pravdi - ugotovitev obstoja služnostne pravice
    Sodišče prve stopnje je odločilo v skladu s 154. členom ZPP, ki določa, da lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v postopku, glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške.
  • 894.
    VDSS Sklep Pdp 385/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00090469
    ZPP člen 365, 365-3.
    stroški postopka - delni uspeh - sprememba vrednosti spornega predmeta - delni umik tožbe
    Glede na vrednost spornega predmeta, ki je v prvi fazi (pred delnim umikom) znašala 4.837,95 EUR, je uspeh tožnika 10,87 %, uspeh toženke pa 89,13 %. Ob upoštevanju doseženega uspeha strank v tej fazi postopka je tožnik upravičen do povračila stroškov v znesku 60,87 EUR, toženka pa do povračila 297,28 EUR. Po medsebojnem pobotu tožnik toženki dolguje 236,41 EUR.
  • 895.
    VSM Sodba I Cp 838/2025
    2.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00091304
    ZPP člen 8, 285. ZPrCP člen 107, 107/1, 109, 109/2, 109/2-1, 110, 110/2, 110/2-4, 111, 111/2. OZ člen 83.
    prometna nesreča i. kategorije - kasko avtomobilsko zavarovanje - dolžnost obveščanja policije o prometni nesreči - izguba zavarovalnih pravic - domneva o alkoholiziranosti - izključitev subrogacije
    Neutemeljena je pritožbena navedba, da v obravnavanem primeru ni šlo za prometno nesrečo I. kategorije. ZPrCP v 1. točki drugega odstavka 109. člena določa, da je prometna nesreča I. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda.
  • 896.
    VSL Sklep II Cp 682/2025
    2.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00089939
    ZPVAS člen 1, 1/3, 1/3-1, 1/3-2, 8, 8/2, 11, 11/2. ZAgrS člen 15, 15/4, 15/4-4, 16, 16/3, 16/3-4, 44. ZD člen 221. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1.
    kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - denacionalizacija - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - skupna lastnina - preoblikovanje skupne lastnine v solastnino - podržavljeno premoženje
    Iz delne upravne odločbe, na katero se sklicuje pritožba, jasno izhaja, da se nepremičnine vrnejo v skupno last in ne v solastnino, tak pa je tudi zemljiškoknjižni vpis. V primeru skupne lastnine deleži niso določeni.
  • 897.
    VSL Sklep II Cp 964/2025
    2.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00089721
    ZMZPP člen 88. ZIZ člen 270, 270/3. ZPP člen 189, 189/3.
    ugovor zoper začasno odredbo - ugovor litispendence - mednarodna litispendenca - pogodbeno zavarovanje - začasna odredba v zavarovanje terjatve - prepoved razpolaganja - verjetnost obstoja terjatve - oblikovalni zahtevek
    Mednarodna litispendenca ni procesna ovira za začetek nove pravde pred slovenskim sodiščem. Ob pogojih iz 88. člena ZMZPP sodišče Republike Slovenije na zahtevo stranke prekine postopek, kadar teče pred tujim sodiščem postopek v isti zadevi in med istima strankama. To seveda pomeni, da ni nobene ovire, da tečeta oba postopka hkrati.
  • 898.
    VSL Sodba I Cp 207/2025
    2.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00090138
    ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1.
    poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost - člani agrarne skupnosti - odškodnina članom agrarne skupnosti - izgubljeni dobiček - pogin živali - protipravno ravnanje - pašnik - nedokazano škodljivo dejstvo - dokazni postopek - samostojni dokazni postopek z izvedencem - kršitev pravice do izjave - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev

    Tožnik v pritožbi navaja, da že sama ugotovitev, da so telice prišle s planine močno shujšane, kaže, da je očitno, da je to posledica ravnanja in opustitev prve toženke. Tak očitek ni utemeljen, saj mora tožnik izkazati konkretno protipravno ravnanje - samo dejstvo, da so bile telice na paši na planini, ki jo je upravljala prva toženka, še ne pomeni protipravnega ravnanja.

    Kot velja za vse ostale dokaze, tudi izvedensko mnenje ne more nadomestiti trditvene podlage. Vnaprejšnja izvedba dokaza brez trditvene podlage velja za informativni dokaz, ki ni dovoljen.

  • 899.
    VSL Sklep I Cp 1277/2025
    1.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00089661
    ZNP-1 člen 6, 6/2, 34, 42. ZPP člen 286. ZS člen 99, 105a.
    postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - splošni skupni del - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - izključna lastninska pravica - priposestvovanje - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - prekluzija v nepravdnem postopku - pojem krivde - poziv sodišča k podaji pripomb - krajevna pristojnost - lega nepremičnine
    Tudi v predlagalnih nepravdnih postopkih sme udeleženec v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, pri čemer je treba pojem krivde razlagati smiselno (42. člen ZNP-1), torej ob upoštevanju narave, vsebine in namena posamezne vrste nepravdnega postopka.
  • 900.
    VSL Sklep II Cp 1808/2024
    28.11.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00089754
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPotK člen 7, 21. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4.
    kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - izvedba dokaza - konverzija - pogoj reverzibilnosti
    Ob izčrpno obrazloženi in jasno strukturirani tezi tožnikov, da na tveganost nista bila ustrezno opozorjena, bremeni zatrjevanje (in izkazovanje) pozitivnega dejstva, da je tožnikoma dala takšno opozorilo, toženo stranko. Toda na negativnem dejstvu oprti tezi tožnikov, da ju toženka na prevzem tveganja ni opozorila na zahtevano kvalificiran način, se toženka na ravni trditev ni sklepčno zoperstavila. Citirana opozorila tudi po presoji pritožbenega sodišča ne dosežejo visoko postavljenega standarda pojasnilne dolžnosti. Ostajajo namreč na ravni abstraktne omembe možnosti spreminjanja tečaja in njenega bistvenega vpliva na obrok in glavnico, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. V njih ni sporočila o realni možnosti zelo velike depreciacije domače valute (kot posledice izjemnih dogodkov v dolgoletni odplačilni dobi), ki lahko konkretno ohromi možnost tožnikov plačevati obroke.

    Tožnika bi brez izdaje začasne odredbe utrpela premoženjsko škodo, ki je povezana z nadaljnjim rednim odplačevanjem kredita in tudi s stroški za spremembo tožbe oziroma za morebitno vložitev nove tožbe. Te ugotovitve sodišča prve stopnje, in kar sta tožnika v predlogu za izdajo začasne odredbe tudi zatrjevala, pa izkazujejo nastanek težko nadomestljive škode za tožnika. Zato so pritožbene navedbe, da tožnika pogoja nastanka težko nadomestljive škode nista niti zatrjevala niti izkazala, neutemeljene.
  • <<
  • <
  • 45
  • od 50
  • >
  • >>