postopek za sodno ureditev meje - ustavitev postopka - nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka - ureditev meje - lastninski spor - mejni ali lastninski spor
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da gre v tej zadevi za lastninski spor, ker predlagatelja glede spornega dela zemljišča ne dopuščata nikakršne spremembe meje v preteklosti, temveč zatrjujeta izključno obstoj svoje lastnine. Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilnost tega zaključka. Kot izhaja iz trditvene podlage udeležencev postopka, je namreč jedro spora ravno potek mejne črte. Predlagatelja sicer res podajata tudi trditve glede tega, da je del zemljišča, ki se nahaja med mejno črto, ki jo zatrjujeta sama in tisto, ki jo zatrjujeta nasprotna udeleženca, v lasti in dobroverni posesti njiju oziroma njunih pravnih prednikov že vsaj 65 let, vendar to ne omogoča zaključka, da gre za lastninski spor. Očitno namreč predlagata ureditev meje na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena SPZ). Nasprotna udeleženca, ki tem trditvam nasprotujeta, izpostavljata, da sporni del zemljišča, ki ga oklepata obe zatrjevani mejni črti, ne pripada predlagateljema, ki si ga lastita brez pravne podlage. Tudi njune navedbe o lastništvu spornega dela zemljišča ne dajejo podlage za zaključek, da gre za lastninski spor. Izpostavljen spor o lastništvu tega vmesnega mejnega prostora je namreč posledica različnega zatrjevanja meje, in ne vprašanja načina pridobitve tega zemljišča.
prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dvom v procesno sposobnost stranke
Stranka lahko samostojno opravlja procesna dejanja, če je procesno sposobna, sicer jo zastopa njen zakoniti zastopnik (77. in 78. člen ZPP). Kadar sodišče podvomi o procesni sposobnosti osebe, je dolžno to raziskati in v primeru, da oseba ni sposobna samostojno opravljati procesna dejanja, poskrbi za postavitev zakonitega zastopnika. Do odprave pomanjkljivosti se smejo opravljati samo neodložljiva pravdna dejanja (81. člen ZPP).
ZIZ člen 181, 181/7, 182, 182/1, 185, 185/3, 194. Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (2020) člen 8, 8/2, 9, 9/1,13.
spletna javna dražba v izvršilnem postopku - razveljavitev prodaje nepremičnin - sodelovanje na javni dražbi - predkupna pravica - predkupni upravičenec - upnik - zainteresirani kupec - vsebina prijave - varščina za udeležbo na javni dražbi - oprostitev plačila varščine - upravičenost do oprostitve - exceptio illegalis - podzakonski predpis - odredba o prodaji na javni dražbi - vročanje - uveljavljanje predkupne pravice
Drži sicer, da predkupni upravičenec po ZIZ ne more biti oproščen plačila varščine, je pa lahko oproščen njenega plačila upnik. Vendar pa navedeno ni ovira, da upnik, ki je hkrati tudi predkupni upravičenec, pri prijavi na spletno javno dražbo v vlogi predkupnega upravičenca označi, da (kot hkrati upnik) uveljavlja oprostitev plačila varščine. Upnik A. A. je namreč v konkretnem primeru skladno z drugim odstavkom 8. člena Pravilnika ob prijavi na spletno dražbo kot predkupni upravičenec storil prav to. Kasneje pa je svojo vlogo spremenil in se označil kot upnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je pritožnik v portalu e-dražbe svojo vlogo na spletni dražbi spremenil po lastni volji, čeprav je že prej kot predkupni upravičenec in hkrati upnik oprostitev plačila varščine (kot upnika) lahko uveljavljal oziroma je imel možnost uveljavljati. Povedano še drugače, tudi če je predkupni upravičenec hkrati upnik, ki je po ZIZ (za razliko od predkupnega upravičenca) lahko oproščen plačila varščine, glede na določbe Pravilnika ni v ničemer prikrajšan oziroma ni v slabšem položaju, kot če bi bil zgolj predkupni upravičenec.
Drži sicer, da mora udeleženec spletne javne dražbe ob prijavi na le-to v sistemu e-dražbe označiti, v kateri vlogi bo nastopal na dražbi. Vendar pa to dejstvo oziroma v konkretnem primeru dejstvo, da je pritožnik najprej sebe označil kot predkupnega upravičenca, ni bilo ovira, da je hkrati uveljavljal oprostitev plačila varščine, kar sicer po ZIZ lahko stori le kot upnik in ne tudi kot predkupni upravičenec. Povedano drugače, čeprav je pritožnik ob prijavi na spletno javno dražbo moral izbrati le eno vlogo, v kateri bo nastopal na dražbi, zaradi tega ni bil v ničemer prikrajšan. Kljub temu, da je najprej izbral vlogo predkupnega upravičenca, je namreč še vedno lahko označil opcijo oprostitve plačila varščine, čeprav mu ta pravica po ZIZ kot predkupnemu upravičencu ne pripada. Ne glede na to pa je nato pritožnik (še pred potrditvijo s strani urednika objave) svojo vlogo udeleženca na spletni dražbi spremenil tako, da se je označil kot upnika. Urednik objave je po pregledu to (spremenjeno) prijavo potrdil. O takšni potrditvi (ali zavrnitvi) s strani urednika je zainteresirani kupec obveščen znotraj sistema portala e-dražbe.
Od urednikove potrditve prijave dražitelj svoje vloge na spletni dražbi sam ne more več spreminjati. Še vedno pa mu ostane možnost, da sodišče zaprosi za drugačno vlogo. Urednik lahko potem potrjenega dražitelja zavrne ter mu spremeni vlogo in le-to potrdi. Čeprav je torej pritožnik v obravnavani zadevi sam po svoji volji (to je kljub temu, da je najprej tudi kot predkupni upravičenec lahko uveljavljal oprostitev plačila varščine) spremenil svojo vlogo od prvotno označenega predkupnega upravičenca v upnika, je celo še po potrditvi vloge upnika s strani urednika objave imel opcijo, da sodišče zaprosi za (ponovno) spremembo vloge.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - duševna motnja - poslabšanje stanja - agresivnost
Glede na to, da je oseba zaradi svoje duševne motnje že ogrozila svoje zdravje (pozimi so jo našli na teniškem igrišču v baru, boso in poškodovano) in da je pred sprejemom zaradi poslabšanja duševne motnje že pokazala tudi precej veliko stopnjo agresije (do očeta in varnostnika), je na mestu sklep, da je oseba zaradi svoje duševne motnje neposredno ogrozila najprej svoje zdravje in življenje, ker nadaljnjih agresivnih izbruhov brez zdravljenja po neizpodbitih ugotovitvah ni mogoče preprečiti, pa lahko z njimi ogrozi tudi življenje in zdravje bližnjih oseb.
Četudi A. A. ni izrecno izrazil nestrinjanja z zdravljenjem, vanj tudi ni (veljavno) privolil. Svoje ravnanje minimizira in skuša zanj najti razloge (česar pritožba ne napada). Ob akutnem poslabšanju njegove bolezni, ki je nastopilo in mu onemogoča sodelovanje v milejši obliki zdravljenja, ter opisanem predhodnem ravnanju A. A. izjavi "raje vi odločite" in "da bo priden", njegova umirjenost in pogovorljivost ter verbalno sprejemanje zdravljenja ob pregledu ne morejo imeti pomena, kot mu ga pripisuje pritožba, torej da je zdravljenje (veljavno) sprejel in da ni pogojev za pridržanje. Presoja obstoja pogojev iz 39. člena ZDZdr namreč narekuje celovito presojo obnašanja osebe, torej tudi v določenem časovnem obdobju neposredno pred zadržanjem. To je opravilo že sodišče prve stopnje (tehtanje) in pravilno zaključilo, da milejše oblike zdravljenja niso prišle v poštev.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - krajevna pristojnost - stalno prebivališče - splošna krajevna pristojnost - začasno prebivališče - sprememba okoliščin med postopkom
Za odločanje v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, zoper katero je predlog vložen, stalno prebivališče (prvi odstavek 11. člena ZNP-1). V petem odstavku istega člena določena pristojnost po začasnem prebivališču nasprotnega udeleženca je določena izbirno in pod pogojem, da se da domnevati, da bo oseba tam prebivala daljši čas. Po ZNP-1 je torej v domeni predlagatelja, da izbere med krajevno pristojnima sodiščema.
V obravnavani zadevi se okoliščine v času med vložitvijo predloga in odločitvijo o nepristojnosti niso spremenile tako, da ob upoštevanju teh okoliščin Okrajno sodišče v Sevnici ne bi bilo več krajevno pristojno.
stroški postopka - povod za tožbo - pripoznava tožbenega zahtevka - pripoznava dolga
Pripoznava zahtevka je procesno dejanje strogo določene oblike. Z njo tožena stranka sodišču izrecno in nedvoumno izjavi, da je tožbeni zahtevek utemeljen, na podlagi česar sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave. Konkludentna pripoznava zahtevka z njegovo izpolnitvijo za uporabo 157. člena ZPP tako ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00090964
ZDZdr člen 39. ZPP člen 286b.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - poslabšanje zdravstvenega stanja - paranoidna shizofrenija - ogrožanje življenja in zdravja - nevarnost za življenje in zdravje - izvedensko mnenje - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pravica do izjave
Odklanjanje jemanja zdravil, ki vodi v ugotovljene posledice, je lahko utemeljen razlog za prisilno hospitalizacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090946
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 426.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - zadnje posestno stanje - opustitev posesti - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ustaljena sodna praksa - ustavna pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva
Tožnik je izrecno opustil posest, ko je izjavil, da odhaja, in se izselil. Izjavljeno je nato brez izjeme potrdilo njegovo enoznačno, mesec in pol trajajoče ravnanje. Tožnik namreč po izselitvi ni niti poskusil vzpostaviti dejanske oblasti nad stanovanjem, temveč je sprejel dejstvo, da ima poslej takšno izključno oblast le njegova nekdanja partnerka. Da to sprejema, (ji) je nedvoumno pokazal, ko je slab mesec po izselitvi prosil za dovoljenje, da pride v hišo po svoje stvari, in nato v hišo s tem namenom vstopil, ko mu je ona to omogočila.
Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je prišlo do izpolnitve s subrogacijo po zakonu na podlagi 275. člena OZ in je posledično pravica tožeče stranke zahtevati povrnitev stroškov od tožene stranke dejansko prenehala (in morebiti prešla na naročnika). Če je stroške intervencije res plačal naročnik, jih tožena stranka tožnici ni dolžna povrniti. Navedeno pa ne velja, če ima tožeča stranka kot upravljalec letališča obveznost, da naročniku plačane stroške povrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VDS00091984
URS člen 22. ZDR-1 člen 6, 74. ZZ člen 36, 36/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3, 354, 354/3.
razpis prostega delovnega mesta direktorja zavoda - sodno varstvo zaradi neizbire kandidata - izbira kandidata - obvestilo o izbiri - izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - vodilni delavec - dokazila o izpolnjevanju pogojev - tuj jezik - vpogled v dokumentacijo - učinkovito sodno varstvo - zavrženje dela tožbe - diskriminacija - odškodninski zahtevek
Tožnik je v 15-dnevnem roku iz prvega odstavka 36. člena ZZ vložil tožbo, iz katere izhaja, da izpodbija izbor drugega kandidata in predlaga ponovitev postopka. Kasnejša natančnejša formulacija zahtevka pa v takem procesnem položaju pomeni le dopustno konkretizacijo že pravočasno začetega sodnega varstva.
Izdaja obvestila je zakonska dolžnost organa po 36. členu ZZ, vendar obvestilo o (ne)izbiri po svoji naravi ni odločitev, temveč zgolj informativni akt, zato zoper njega samostojno sodno varstvo ni dopustno. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na odpravo obvestila z dne 2. 2. 2023, razveljavilo in tožbo v tem obsegu zavrglo (tretji odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko drugega odstavka 339. člena ZPP).
Pogoj "da je kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri" je vezan na takšne nepravilnosti v razpisnem postopku, ki zadevajo sam proces izbire in odločanja (npr. pogoje, merila, presojo izpolnjevanja pogojev, sestavo organa, pravila glasovanja ipd.).
Prvostopenjsko sodišče je pri presoji pogoja vodstvenih izkušenj uporabilo preozko razlago razpisa, ko je pogoj "najmanj pet let izkušenj pri delu na vodstvenih položajih" dejansko izenačilo z zahtevami za "vodilno delovno mesto" in ga vezalo na kriterije iz 74. člena ZDR-1 ter na obstoj delovnega razmerja. Razpisni pogoj je bil opredeljen kot: "najmanj pet let izkušenj pri delu na vodstvenih položajih". Takšna formulacija po svoji naravi zajema širši krog vodstvenih funkcij in nalog, ne nujno le sistemizirana "vodilna delovna mesta" v delovnem razmerju.
Tožnik v postopku ni postavil odškodninskega zahtevka, ki je po ZDR-1 edino predvideno pravno varstvo v primeru diskriminacije neizbranega kandidata. Že iz tega razloga njegovo sklicevanje na diskriminacijo ne more vplivati na odločitev o razveljavitvi izbire.
Strokovna napaka zdravnika oziroma zdravstvenega osebja je podana, kadar njihovo ravnanje ni v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine v času škodnega dogodka. Medicinska napaka pomeni odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico poslabšanje zdravja. Ravnanje v nasprotju s pravili stroke pomeni kršitev pogodbe o zdravstvenih storitvah s strani zdravstvenega izvajalca. Gre za ključno predpostavko odškodninske odgovornosti za zdravniško napako, ki jo mora dokazati pacient oziroma oškodovanec.
ZPP člen 100, 100/1, 137, 154, 205, 205/1, 205/1-1. ZD člen 132.
odločitev o stroških postopka - smrt stranke po izdaji sodbe sodišča prve stopnje - smrt stranke med postopkom - zastopanje stranke po pooblaščencu - procesno učinkovanje pooblastilnega razmerja - nadaljevanje postopka z dedičem - sodelovanje v postopku - obrazložitev stroškovne odločitve
V predmetnem postopku je imela toženka pooblaščenca, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek nadaljevalo brez prekinitve. Pooblaščenec je po smrti pooblastiteljice ostal pooblaščenec njenih dedičev, in sicer vse do morebitnega preklica pooblastila (prvi odstavek 100. člena ZPP). Da sta dediča pooblaščencu pooblastilo kadarkoli preklicala, niti nista zatrjevala.
Dediča sta vstopila na mesto umrle stranke s trenutkom njene smrti po samem zakonu (132. člen ZD). Od tega trenutka dalje ju je zastopal zapustničin pooblaščenec, s čimer jima je bilo omogočeno sodelovanje v postopku ter ustrezna seznanitev z njegovim potekom, vključno z vsemi opravljenimi procesnimi dejanji, ki so bila podlaga za odmero višine pravdnih stroškov.
Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je lahko podana, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Od strank ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki niso v njihovem spoznavnem področju oziroma presegajo nivo znanja, ki se od njih pričakuje, vendar v konkretni zadevi takšne okoliščine niso podane. Da bi izvedenec lahko preveril stanje, obseg in vrednost zalog, bi moral dolžnik voditi preverljivo evidenco zalog in prodanega blaga, ki bi se ujemala z blagajniškim poslovanjem oziroma vsakodnevnim prometom v poslovalnici. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik take evidence nima ali pa je ne želi predložiti, česar pritožba ne izpodbija. Dokaz z izvedencem tega ne more nadomestiti.
Po oceni sodišča druge stopnje je namreč sodišče prve stopnje premalo upoštevalo premoženjsko stanje predlagateljice, predvsem dejstvo, da je slednja upravičena do brezplačne pravne pomoči, ki je bila odobrena z odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 344/2025 z dne 13. 5. 2025 za zastopanje in pravno svetovanje pred sodiščem prve stopnje in z odločbo Bpp 1390/2025 za postopek s pritožbo.
vročitev sklepa o izvršbi - fikcija vročitve - hišni predalčnik
Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, kot tudi če do tega zaradi dejanskih ovir sploh ne pride, se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka. Po poteku tega roka je pisanje le puščeno v hišnem predalčniku, s čimer se zagotavlja večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub opisanemu načinu vročitve res seznanil s pisanjem.
prekluzija - novi dokazi - rok za vložitev pripravljalne vloge - prvi narok za glavno obravnavo - dokaz z izvedencem - potreba po postavitvi izvedenca
Pri tem pa narok za glavno obravnavo ni bil preložen zaradi te vloge, za katero je tožena stranka tako ali tako dobila rok za odgovor. Sodišče je namreč glavno obravnavo preložilo zato, da sta stranki najprej predložili izjave prič, še na kasnejšem naroku pa je priče tudi zaslišalo. Iz navedenega je tako jasno, da sama predložitev vloge nekaj dni pred narokom ni povzročila preložitve obravnave, zato je tudi iz tega razloga pravilno, da je sodišče prve stopnje vlogo tožeče stranke in dokazne predloge upoštevalo.
Zgolj izjava stranke, tudi če je v obliki izpovedbe, da je opravila vsa dela, katerih plačilo vtožuje, ni ustrezen dokaz, temveč je v okoliščinah konkretnega primera le izvedenec tisti, ki bi lahko ocenil, ali so bila opravljena vsa zatrjevana dela in to v količinah, kot jih trdi tožeča stranka.
OZ člen 270, 270/1. ZPP člen 7, 212, 286, 319, 337, 337/1.
prenehanje obveznosti - delno plačilo - razpravno načelo - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - časovne meje pravnomočnosti - pritožbene novote - izpolnitev obveznosti
Delno plačilo dolga sicer povzroči delno neutemeljenost tožbenega zahtevka, ki se nanaša na celotni dolg, saj obveznost z izpolnitvijo preneha. Vendar sodišče v pravdnem postopku odloča na podlagi razpravnega načela, ki strankam nalaga, da same priskrbijo procesno gradivo za svoje zahtevke oziroma ugovore. Stranka lahko načeloma to stori zgolj do prvega naroka za glavno obravnavo, kasneje (tudi še v pritožbi) pa le, če tega brez svoje krivde ni mogla storiti prej, in če se gradivo nanaša na dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave (saj se na ta trenutek navezujejo časovne meje pravnomočnosti).
izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravdni postopek - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dogovorjena krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - gospodarski spor - javni sklad - listina - sporazum o krajevni pristojnosti - določna označba listine - stalno prebivališče toženca - stvarna pristojnost - izključna krajevna pristojnost
Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. Stranki pa se lahko v primeru, ko zakon ne določa izključne pristojnosti kakšnega sodišča, sporazumeta, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno, če je to sodišče tudi stvarno pristojno. V takšnem primeru lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. Pri tem mora v predlogu za izvršbo določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti. Prav tako se lahko na sklenjeni sporazum sklicuje tudi dolžnik v ugovoru.
Upnik je organiziran v pravno organizacijski obliki javnega sklada, ki ne spada med osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Zato personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ne izpolnjuje. Po drugem odstavku 482. člena ZPP veljajo pravila v postopku v gospodarskih sporih tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.
Nadalje pri terjatvi, uveljavljani v pobot glede obratovalnih skupnih stroškov, ki jih je toženec plačal za tožnico, ne gre za regresno terjatev, za katero bi veljal krajši triletni zastaralni rok za občasne terjatve, kot zmotno meni tožnica v pritožbi. Solastniki skupno upravljajo s stvarjo in sorazmerno s svojim deležem krijejo stroške vzdrževanja in obratovanja (68. člen SPZ). Plačilo teh stroškov za drugega solastnika šteje za izpolnitev zakonske obveznosti namesto njega, kar pomeni, da ima solastnik verzijski zahtevek zaradi neupravičene obogatitve (197. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Krajši zastaralni rok se nanaša le na razmerje med dobaviteljem (električne energije, storitve odvoza smeti) in uporabnikom (355. člen OZ), ne pa tudi na razmerje med tožencem in tožnico glede verzijskega zahtevka, za katerega velja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ), ki ga je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje.
prenehanje obveznosti - izpolnitev - delno plačilo - gospodarski spor majhne vrednosti - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepopolna tožba - dopolnitev tožbe - tožbeni zahtevek - dejstva in dokazi - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - jasna in določna opredelitev pritožbenih razlogov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna kršitev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
V sporih majhne vrednosti mora toženka vsa dejstva navesti že v odgovoru na tožbo (oziroma v odgovoru na dopolnitev tožbe, če spor izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine), v nadaljnji pripravljalni vlogi pa lahko odgovori le na navedbe tožnice iz njene pripravljalne vloge, s katero je odgovorila na toženkine navedbe iz odgovora na tožbo. Dejstva in dokazi, navedeni v drugih vlogah, se ne upoštevajo. V sporu majhne vrednosti zato ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog, čeprav vplivajo na obstoj terjatve. To velja tudi za (delna) plačila, opravljena po izteku roka za vložitev odgovora na tožbo (oziroma odgovora na dopolnitev tožbe) in pred iztekom rokov za pripravljalni vlogi. Ta dejstva lahko toženka uveljavlja z ugovorom v izvršilnem postopku, če bi ga tožnica predlagala tudi za že plačani del terjatve (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
Če se pritožbeni razlogi med seboj prekrivajo, je za pravilno opredelitev pritožbenega razloga odločilen ne le rezultat, temveč tudi zatrjevani vzrok napake. Le če sta oba dejanske narave, gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v sporu majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati.