CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00089919
DZ člen 4, 4/1. ZD člen 28, 34, 34/1, 35, 60, 60/1, 60/3. OZ člen 533, 533/1, 557, 557/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
oporočno razpolaganje - oporočna sposobnost - prikrajšanje nujnega deleža - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dokazovanje življenjske skupnosti z zapustnico - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - aleatornost pogodbe - nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank - huda bolezen preživljanca ob sklepanju pogodbe - prikrito darilo - fiktivna pogodba - zavrženje dela tožbe - preuranjena tožba
Kdaj je neko življenjsko skupnost mogoče opredeliti kot dalj časa trajajočo, je odvisno od okoliščin primera. V konkretnem primeru pritožbeno sodišče glede na dolgoletno predhodno zvezo, ki sta jo toženka in zapustnik le še nadgradila z odločitvijo, da konec leta 2017 tudi skupaj zaživita in se je ta zveza končala zaradi zapustnikove smrti, nima nobenih pomislekov v presojo, da je njuna življenjska skupnost bila dalj časa trajajoča.
Kršena pravica do nujnega deleža se uveljavlja v zapuščinskem postopku z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in z zahtevkom za vrnitev daril, o tem zahtevku, če ni sporna dejanska podlaga, pa odloči zapuščinsko sodišče. V konkretnem primeru pa zapuščinsko sodišče o tem zahtevku (če ga je prva tožnica postavila) še ni moglo odločati, saj je med dediči prišlo do spora o veljavnosti zapustnikove oporoke in pogodbe o dosmrtnem preživljanju, nadalje do spora o pravni naravi pogodbe (darilo) in do spora o dedni pravici toženke.
Dejstvo, da je bil zapustnik v času, ko je bila sklenjena sporna pogodba, deležen paliativne oskrbe, omogoča zgolj sklep, da je bil neozdravljivo bolan, ni pa mogoče samo na tej podlagi zaključiti, da mu je ostalo le nekaj tednov življenja in da je bilo to zato znano tako njemu kot toženki. Čeprav tveganje glede na neozdravljivo bolezen zapustnika ni bilo intenzivno, je določena mera tveganja obstajala. Tega, koliko časa bo morala toženka izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti, stranki nista mogli vedeti.
Subjektivna vrednost premoženja, ob dejstvu, da je bil neozdravljivo bolan, za zapustnika ni mogla biti visoka, saj je bila možnost, da bo to premoženje v prihodnosti lahko užival, bistveno zmanjšana, po drugi strani pa je bila vrednost tega, da bo toženka, s katero si je ustvaril skupno življenje in mu je bila blizu, zanj tudi skrbela, verjetno neprecenljiva. Toženka se je dejansko zavezala k paliativni oskrbi v domačem okolju, ki je izjemno zahtevna in presega pomoč, ki so si jo dolžni nuditi zakonci. Presoja kavze kot darila le zato, ker je bil zapustnik neozdravljivo bolan in je bilo predmet nasprotne dajatve premoženje večje vrednosti, prekomerno posega v avtonomijo in pogodbeno svobodo. Zaradi ob sklepanju pogodbe pričakovane dalj časa trajajoče in obsežnejše pomoči, ki zahteva podreditev vseh lastnih interesov in skrajni altruizem, tudi obveznosti toženke ni mogoče zgolj ekonomsko obračunati. Kavza obravnavane pogodbe je bila odplačna.
SPZ člen 31, 32, 33, 35. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
spor zaradi motenja posesti - vračilo v posest - izročitev ključev - zadnje mirno posestno stanje - soposest - način izvrševanja posesti - občasno izvrševanje posesti - dejansko prebivanje - izselitev iz skupnega stanovanja - opustitev posesti - volja opustiti posest - razlog opustitve posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dovoljena samopomoč - neposredna nevarnost - prepričljiva dokazna ocena - materialni dokaz - dokazna ocena verodostojnosti prič - dokazna ocena izpovedi prič - psihične težave - nasprotujoče izjave - načelo venire contra factum proprium - ugovor protispisnosti - nasprotje med vsebino zapisnika in povzetkom vsebine v sodbi - branje prepisa zvočnega zapisa
Začasen umik iz nepremičnine (po zakonskem prepiru), kot tudi vikend oddih ali potovanje, ne pomeni, da je oseba opustila (so)posest na nepremičnini, v kateri dejansko prebiva. Ni nujno, da soposestnik posest na nepremičnini izvršuje enako pogosto in enako intenzivno, kot drugi. Prav tako je o (so)posesti mogoče govoriti tudi tedaj, ko eden od soposestnikov nepremičnino uporablja zgolj občasno.
Odločitev sodišča prve stopnje o predlogu stranke, da se osebam, ki so se zaradi udeležbe v postopku ali seznanitve s pravdnim spisom seznanile s podatki, ki vsebujejo poslovno skrivnost, prepove uporaba ali razkritje teh podatkov, pomeni sklep procesnega vodstva.
nepopolna pritožba - podpis pritožnika - podpis na pritožbi
Pritožba nasprotnega udeleženca ni popolna, ker na njej ni niti podpisa nasprotnega udeleženca niti podpisa njegovega odvetnika. Ker pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje, jo je kot nepopolno zavrglo sodišče druge stopnje (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s prvo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).
začasna odredba - pristojnost - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - arbitražna klavzula - lex fori - bianco menica - pritožbena novota - pogoji za izdajo začasne odredbe
Arbitražna klavzula v pogodbi ne izključuje sodne pristojnosti v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe na prepoved unovčitve menic, ki so bile dolžniku izročene na podlagi te pogodbe. Vsebina arbitražne klavzule v konkretnem primeru ni takšna, da bi se z njo stranke izrecno in nedvoumno odpovedale sodnemu varstvu za izdajo začasnih ukrepov.
Sodišče vedno uporabi svoje lastno procesno pravo (lex fori), kar velja tudi za pogoje za izdajo začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089461
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. ZPP člen 180, 180/3. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - dokazni standard verjetnosti - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - uporaba prava EU - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - neposredni učinek direktive - sodbe SEU - sodna praksa kot pravni vir - lojalna razlaga nacionalnega prava - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - objektivno merilo - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - standard profesionalne skrbnosti - prava in neprava retroaktivnost - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nastanek težko nadomestljive škode - odlog plačila - sprememba tožbe - vložitev nove tožbe - premoženjsko in finančno stanje stranke - preplačilo - denarno nadomestilo - nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari - hujše škodljive posledic
Ustaljeno in enotno je stališče, da materialno pravo, ki ga mora sodišče poznati in uporabiti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 180. člena ZPP), vključuje tudi pravo Evropske unije (EU), to pa je v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oziroma primarno in njegovo uporabo v 3.a členu nalaga tudi Ustava RS. Razlago prava EU daje Sodišče Evropske unije (SEU), katerega odločbe so formalno zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir, ki ga morajo upoštevati vsa nacionalna sodišča v državah EU. Če predpisi, razlage ali sodna praksa nacionalnega prava nasprotujejo pravu EU (vključno z razlagami slednjega s strani SEU), mora nacionalno sodišče po načelu lojalne (evroskladne) razlage v največji možni meri celoten nacionalni pravni red, vključno z zgoraj citiranim 272. členom ZIZ, razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU.
Dogovor o kreditu v tuji valuti sodi med pogodbene pogoje iz prvega odstavka 22. člena ZVPot.
predpogodbena odgovornost - načelo vestnosti in poštenja - pogajanja - odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - odstop od pogajanj - opustitev namena skleniti pogodbo brez utemeljenega razloga - pismo o nameri - dolžnost seznanitve - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga
V odsotnosti drugačnega dogovora ne obstaja obveznost stranke, ki se pogaja, da nasprotno stranko obvesti o tem, da se v zvezi z zasledovanim poslovnim ciljem pogaja še s kakšnim drugim gospodarskim subjektom.
Sočasno pogajanje o poslovnem sodelovanju z dvema gospodarskima subjektoma z namenom realizirati tisto sodelovanje, ki bo ugodnejše, je v poslovnem prometu običajno in ne predstavlja nepoštenega pogajanja. Če stranka odstopi od nadaljnjih pogajanj zato, ker je z drugim gospodarskim subjektom dosegla dogovor, s katerim bo zasledovani poslovni cilj dosegla na zanjo ekonomsko ugodnejši način, je za odstop od pogajanj obstajal utemeljen razlog.
Trditveno in dokazno breme, da se je stranka pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, ali da je ta namen opustila brez utemeljenega razloga, je na oškodovani stranki, torej na tožnici.
odmera pravdnih stroškov - potrebni pravdni stroški - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - odgovor na tožbo
Namen procesnega dejanja (odgovora na tožbo) je v preprečitvi izdaje zamudne sodbe, zato sama vložitev odgovora po prejemu umika tožbe ne predstavlja potrebnega stroška.
Pritožbeno sodišče v zvezi z odškodninsko odgovornostjo pojasnjuje, da ni nujno, da vedno, ko pride do nastanka škode, kdo za to odgovarja. Pri odločanju o odškodninski odgovornosti je namreč treba upoštevati, da obstajajo razumne meje določanja odškodninske obveznosti ter da so predpostavke in kriteriji njihovega določanja namenjeni ločevanju tistih škodnih dogodkov, ki se označujejo kot naključje, in zanj nosi breme oškodovanec sam, od škodnih dogodkov, za katere odgovarjajo drugi subjekti. Ob izključitvi vseh zatrjevanih zunanjih vzrokov poškodbe in upoštevaje navedbe tožnika, da mu je "v kolenu počilo nenadoma" (in ne morebiti v posledici spotika, padca, delovanja tretje osebe ipd.), pri čemer je tudi splošno znano, da lahko pri intenzivni telesni aktivnosti pride do poškodb neodvisno od zunanjih vzrokov (to je zaradi opravljanja aktivnosti same), poškodbe tožnika ni mogoče opredeliti drugače, kot nesrečnega naključja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00089328
OZ člen 636, 649, 660, 662, 662/1, 663, 663/1, 663/3. ZVPot člen 37a, 37b, 38, 38/2. ZPP člen 335, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341, 350, 350/2. Posebne gradbene uzance (1977) člen 104.
odgovornost izvajalca za solidnost gradbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - garancija - možnost preizkusa sodbe - pojem protispisnosti - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - jamčevalni rok - gradbena pogodba - varstvo potrošnikov - posebne gradbene uzance - pravočasno obvestilo o napaki - skrite napake - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - izvedenec ustrezne stroke - pravočasnost vložitve tožbe - jamčevalni zahtevek - razbremenitev odgovornosti za napake - pravilna uporaba materialnega prava - sanacija - stroški odprave napak - potrebni stroški - kršitev načela kontradiktornosti postopka - tek zakonskih zamudnih obresti - delitev stroškov glede na uspeh v postopku
Odgovornost za solidnost gradbe, kot jo uveljavljata tožnika v tožbi, je predpisana v prvem odstavku 662. členu OZ. Gre za posebno odgovornost, ki se nanaša na napake, ki zadevajo solidnost objekta. OZ sicer pojma napake v solidnosti gradnje ne opredeljuje, vendar pa je 104. člen v času gradnje veljavnih PGU v zvezi s tem uporabljal izraz pomanjkljivosti (napake) objekta glede njegove trdnosti in varnosti.
Pri odgovornosti za solidnost gradnje, je za obvestilo (notifikacijo) napake predviden daljši, šestmesečni rok (prvi odstavek 663. člena OZ) in ne znaša en mesec, kot je to določeno na splošno pri podjemni pogodbi v 634. členu OZ. Ker pa gre v tem primeru za pogodbo med potrošnikom in izvajalcem rok za obvestilo o drugih napakah, ki ne vplivajo na solidnost gradbe, znaša dva meseca od odkritja napake, saj je treba uporabiti ZVPot kot specialnejši predpis (37.a in 37.b člen v zvezi z drugim odstavkom 38. člena ZVPot).
Nadaljnji pogoj za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za solidnost gradbe je, da mora vzrok za napako v gradbi izvirati iz sfere izvajalca. V zvezi s slednjo velja domneva, da vzrok izvira iz izvajalčeve sfere, izvajalec pa lahko to domnevo izpodbije, če dokaže, da vzrok ne izvira iz njegove sfere. Samo na tak način se izvajalec lahko razbremeni odgovornosti za napako v solidnosti gradnje.
Med stroške odprave napak spadajo namreč vsi stroški, ki so potrebni, da je opravljen posel povsem pridobil lastnosti, ki bi jih moral imeti glede na predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je izvajalec/podjemnik, ki za napako odgovarja, zavezal opraviti s sklenitvijo gradbene/podjemne pogodbe z naročnikom.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrženje izvršilnega predloga - faktura - Slovenski računovodski standardi (SRS) - pravna oseba - fizična oseba - samostojni podjetnik posameznik - opravljanje kmetijske dejavnosti - nosilec kmetijske dejavnosti
V pritožbi upnik zatrjuje in dokazuje, da je nosilec osnovne kmetijske dejavnosti, in da mora kot davčni zavezanec za vsako opravljeno dobavo blaga oziroma storitev izstaviti račun. Na tej podlagi je upnik po njegovih trditvah izstavil tudi zadevno verodostojno listino - račun, na kateri je temeljil predlog za izvršbo. Takšne pritožbene navedbe so pravno pomembne za odločitev o predlogu za izvršbo, saj je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo prav iz razloga, ker upnik zgolj zato, ker je fizična oseba in ni vpisan kot samostojni podjetnik, naj ne bi mogel izdati verodostojne listine. Če bi se izkazalo, da je upnik zadevni račun izdal v okviru opravljanja svoje kmetijske dejavnosti, pa navedeno stališče v izpodbijanem sklepu ne bi bilo pravilno.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/4. OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 365.
zastaranje obrestnega zahtevka - postopek osebnega stečaja - pretrganje zastaranja - izvršilni postopek - prerekana terjatev - preizkus prerekanih terjatev - izvršilni naslov
Vse do konca izvršilnega postopka zastaranje, glede spornih obresti, ni teklo in tako ne gre pritrditi pritožbenemu stališču, da je terjatev za sporne obresti zastarala, ker ni bilo izkazano, da je bilo v obdobju zadnjih treh let pred začetkom postopka osebnega stečaja nad tožencem opravljeno kakšno procesno dejanje, ki bi pretrgalo zastaranje obresti. Ker je bil v teku izvršilni postopek kakšno drugo procesno dejanje ni bilo potrebno, niti ni bilo mogoče.
skupno starševstvo - duševna bolezen - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je naveden dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da ob ugotovljenem dejanskem stanju izvedba ostalih (zavrnjenih) dokazov ni potrebna in ne bi prispevala k ekonomskim interesom postopka (5. točka obrazložitve). Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da bi takšna obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov lahko bila kvečjemu razlog za zavrnitev predloga za izvedbo dokaza, s katerim želi stranka dokazati trditev, ki je že dokazana. Obravnavani primer pa je ravno nasproten, saj je nasprotna udeleženka z navedenim dokazom želela dokazati trditev, ki ni bila dokazana (in sicer, da predlagatelj zaradi zdravstvenih težav nima ustreznih starševskih kapacitet). Glede na to, da je sodišče prve stopnje na podlagi zaslišanja udeležencev postopka zaključilo, da predlagateljeva blaga duševna motnja ne vpliva na njegove starševske kapacitete, takšna pavšalna zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno še neizvedenih dokazov, ki ni dovoljena.
OZ člen 615, 615/1, 616, 616/1. ZSPDSLS-1 člen 63, 63/4, 91, 91/1.
najemno razmerje - obnovitev - molče obnovljen najem
Vse citirane izpovedbe prič pa skladno potrjujejo dejstvo, da tožnica ne pred in ne po izteku najemnega razmerja ni imela želje po njegovem nadaljevanju, ter da je toženki dala jasno vedeti, da najemne pogodbe ne bo podaljšala, in da zahteva izpraznitev nepremičnin. Sprejetemu zaključku sodišča druge stopnje pritrjuje tudi dejstvo, da je tožnica vložila obravnavano tožbo, s katero nesporno nasprotuje nadaljevanju spornega najemnega razmerja. Tako tudi, v kolikor bi bilo sporno najemno razmerje po 31. 12. 2019 dejansko molče obnovljeno (prvi odstavek 615. člena OZ), je pravno odločilno, da je tožnica nadaljevanju najemnega razmerja nasprotovala in je z vložitvijo tožbe dejansko odpovedala molče obnovljeno najemno razmerje1, kot to določa prvi odstavek 616. člena OZ
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
VSL00089326
ZIZ člen 15, 32, 53, 53/2, 56, 80, 89, 89/1, 89/3, 162, 163. ZPP člen 286.
izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - premoženjska pravica - predmet izvršbe - izvajanje televizijske dejavnosti - ugovor po izteku roka - omejitev ugovornih razlogov - prekluzija - omejitev izvršbe - unovčljivo premoženje - denarna terajtev - določenost denarne terjatve - izvršba na premičnine - subsidiarna uporaba ZPP
Glede na samo vsebino pravice (dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti) in možnost njenega prenosa ter ob upoštevanju njene unovčljivosti gre za materialno pravico iz 162. člena ZIZ, na katero je možna izvršba na način, določen v 163. členu ZIZ.
Pritožba se zmotno sklicuje na subsidiarno uporabo 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke navedejo dejstva in dokaze najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Res je, da 80. člen ZIZ ne vsebuje nobene določbe o prekluziji, vendar pa ta določba predstavlja le eno izmed materialno pravnih določb, ki določajo okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. To z drugimi besedami pomeni, da okoliščino iz 80. člena ZIZ dolžnik lahko uveljavlja v ugovoru, saj navedeni člen ne pomeni posebnega samostojnega pravnega sredstva.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - objava popravka po ZMed - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave - ugoditev zahtevku
Glede na to, da je v obravnavani zadevi pritožbeno sodišče enkrat že razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje in glede na to, da gre v obravnavani zadevi, kjer tožnik s tožbo, ki jo je vložil pred več kot letom in pol (in sicer 12.4.2025), uveljavlja pravico do objave popravka, takšna zadeva pa je nujna, na kar kažejo že kratki roki, določeni v ZMed, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je podan zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 354. člena ZPP. V skladu z navedeno določbo v izjemnih primerih sodišče druge stopnje ne razveljavi s sklepom sodbe prve stopnje, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje, če bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak novo sojenje opravi samo.
Glede na to, da se sodišče pri odločanju o pravici do popravka ne ukvarja z resničnostjo ali neresničnostjo objavljenega, so neutemeljena vsa pritožbena izvajanja, s katerimi poskuša toženec prepričati pritožbeno sodišče o resničnosti objavljenega.
Res je, da iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da popravek ne sme biti vsebinsko prazen, pavšalen in neargumentiran, ker mora biti dialog med objavljenim prispevkom in popravkom ustrezno vsebinski. Golo zanikanje namreč ne prispeva k argumentirani razpravi. S praznim, pavšalnim zanikanjem se javna razprava niti ne začne, še manj uravnovesi ali dopolnjuje. Zato je v sodni praksi prevladujoča razlaga, da mora biti zanikanje dejstev v popravku argumentirano in podprto z nasprotnimi dejstvi. Vendar pa prispevek, ki ne temelji na visoko konkretiziranih in natančnih podatkih, ne zahteva konkretnejšega prikaza nasprotnih dejstev. Izhodiščno pravilo je, da se na nekonkretizirane navedbe in na navedbe, ki pomenijo le golo, pavšalno zatrjevanje dejstev, ni mogoče odzvati drugače kot na enak način, tj. le z golim zanikanjem takih navedb.
Če bi se v tej pravdi ugotovilo, da je toženec v kazenskem postopku lagal, bi se s tem ugotovilo diametralno nasprotno dejansko stanje, kot pa je bilo pravnomočno ugotovljeno v kazenskem postopku. Tožba ni dopustna, ker bi bilo s tem poseženo v ustavno načelo prirejenosti sodnih postopkov.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pogodba o naročilu (mandat) - obligacija prizadevanja - uporabno dovoljenje - pridobitev uporabnega dovoljenja - oprava storitev - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - dolžna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - celovita dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da toženčeva (mandatarjeva) storitvena obveznost predstavlja obligacijo prizadevanja, iz katere izhaja pravica do plačila za njegov trud, nevezano na končni uspeh oziroma rezultat njegovega delovanja. Pravilno je tolmačilo glavni namen sodelovanja pravdnih strank: tj. toženčeve aktivnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja.
spor majhne vrednosti - pritožba se šteje za umaknjeno - neplačilo takse za pritožbo - fikcija vročitve
Zavezanec za plačilo takse (pritožnik) je dolžan plačati takso ob vložitvi pritožbe (ko nastane taksna obveznost) oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v plačilnem nalogu. Če taksa v tem roku ni plačana, se šteje, da je pritožba umaknjena.