CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL00002236
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2. ZFPPIPP člen 217, 301. OZ člen 62, 62/2, 240, 251, 251/5. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112.
zapadlost - ugovor pobota - pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni - pravočasnost uveljavljanja pravice - pravočasnost zahteve - dokončanje del - izročitev in prevzem izvedenih del - denarna odškodnina - neizvedba dokaza - informativni dokaz z izvedencem - vpliv začetka stečajnega postopka na pritožbeni postopek - uzance
Če sodišče po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku, ki teče proti insolventnemu dolžniku, odloča o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja, z odločbo ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave in insolventnemu dolžniku naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
Do prekinitve postopka je prišlo potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja, izdati je treba samo še odločbo. Ker so posledice prekinitve nastale po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje tega dejstva ne sme vezati na uporabo določb 301. člena ZFPPIPP, saj gre za objektivno novo dejstvo.
Ker je tožeča stranka uspela dokazati, da ni odgovorna za nastanek škode zaradi (njene) zamude, tožena stranka pa tudi v pritožbi tega ne uspe izpodbiti, so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani razlogi iz 240. člena OZ, ki določajo, da je dolžnik prost svoje odgovornosti, zato je pravilna odločitev prve stopnje, da je ugovor pobota za povrnitev navadne škode neutemeljen. V povezavi z zgornjo ugotovitvijo je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka poleg tega, da pogodbene kazni ni uveljavljala pravočasno, je ni upravičena zahtevati niti na podlagi 250. člen OZ, saj je do zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik (tožeča stranka) ni odgovorna.
Pavšalen dokazni predlog, da naj izvedenec na podlagi podatkov odgovori na vprašanje razlogov za zamudo in čas njenega nastanka, tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni nedovoljeno informativno dokazovanje. Ob že izvedenih dokazih glede ugotovljenega nepravočasnega uveljavljanja pogodbene kazni in zamude tožeče stranke, za katero ni odgovorna, dokaz z izvedencem gradbene stroke tudi ni bil potreben.
ZFPPIPP člen 363, 365, 365/1, 366, 366/1, 371, 371/10.
razdelitev stečajne mase - prijava izločitvene pravice - načrt razdelitve posebne stečajne mase - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - načrt prve razdelitve
Ker je s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov, upničinih trditev, da ima pravico do denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je bilo predmet njene izločitvene pravice, pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Z njimi bi se pritožbeno sodišče lahko ukvarjalo le, v kolikor bi jih upnica uveljavljala v ugovoru proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase. Pritožnica pa tudi ne trdi, da se končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase ne bi ujemal z načrtom razdelitve.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00001196
ZTP člen 1, 1/4, 7, 21a. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-3, 7. KZ-1 člen 260. OZ člen 131, 133, 135.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - protipravnost - sodno varstvo - izdaja tajnih podatkov
Ne glede na to, ali je dolžnik zavestno ravnal protipravno ali ne, pa je v zadevi pomembno predvsem to, da je treba takšne podatke varovati in jih ne posredovati javnosti, razen v posebej utemeljenih primerih; če pa so bili ti že posredovani, pa je treba kar najbolj odpraviti posledice takega ravnanja.
Protipravna je že sama objava tajnih podatkov, čemur je treba zagotoviti sodno varstvo.
Zaenkrat pa je verjetno izkazano, da gre za tajne podatke, ki jih je dolžnik objavil, čeprav je to prepovedano. Tej situaciji je najprimerljivejša določba 133. člena Obligacijskega zakonika (OZ) - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost. Tu ne gre za klasično odškodninsko odgovornost, za katero je potrebna tudi krivda povzročitelja, ravno zato pa po oceni višjega sodišča v tej fazi postopka niti ni pomembno, ali na strani dolžnika obstaja tudi krivda.
ZKP člen 314, 314/6, 397, 397/4, 385. - člen 12, 12/5.
prepoved reformatio in peius - novo sojenje - dejansko stanje - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - zahteva stranke - kršitev pravice do obrambe
Po četrtem odstavku 397. člena ZKP je sodišče prve stopnje pri izrekanju nove sodbe vezano na prepoved, ki je predpisana v 385. členu ZKP. Po sodni praksi se načelo prepovedi spremembe na slabše ne nanaša le na pravno presojo dejanj in kazensko sankcijo, temveč tudi na dejansko stanje (tako npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS z dne 22. 12. 2005, opr. št. I Ips 347/2005, in z dne 15. 7. 2010, opr. št. I Ips 268/2009). Sodišče v ponovljenem postopku ne sme ugotavljati oziroma upoštevati dejstev, ki so v obtoženčevo škodo. Pri odločitvi mora sodišče v novem sojenju izhajati iz dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v prvi, razveljavljeni sodbi.
V situaciji, ko sta obtoženec in zagovornica prisostvovala procesnim dejanjem na glavni obravnavi, pozneje pa nista zahtevala kopije zapisnika o glavni obravnavi niti kopije prepisa zvočnega posnetka, ni mogoče govoriti o tem, da je bila obtožencu kršena pravica do obrambe oziroma do pritožbe.
postopek osebnega stečaja - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - rok za odgovor na tožbo - pravilnost vročitve - fikcija vročitve - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - pravočasna prijava terjatve - dopustnost tožbe
Ker tožeča stranka ni prijavila terjatve v postopku osebnega stečaja nad drugotožencem, ni izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe.
V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje raziskati pravilnost vročitve tožbe prvotoženi stranki, nato pa tudi odločiti, ali je bil odgovor na tožbo vložen pravočasno ali prepozno in v zvezi s tem v morebitni novi zamudni sodbi tudi navesti vsa potrebna dejstva za odločitev.
ZPP člen 182, 182/3, 319, 339, 339/2, 339/2-12.. SPZ člen 37, 37/1, 40, 60.. OZ člen 435, 435/1.
lastninska pravica na premičninah - pridobitev lastninske pravice na premičnini na podlagi pravnega posla - plovilo - razpolagalna sposobnost odsvojitelja - pravnomočno razsojena stvar - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - res iudicata
Ker sta se za nakup celotnega plovila dogovorili prav pravdni stranki, čeprav je račun izstavila družba E. d.o.o., s katero je bil toženec poslovno in sorodstveno povezan, je tožnica pridobila lastninsko pravico na plovilu, saj jo je nanjo prenesel subjekt z ustrezno razpolagalno sposobnostjo.
SPZ člen 8, 16. ZFPPIPP člen 327, 327/1, 329, 331.
sestavine nepremičnine - sklep o prodaji - postopek osebnega stečaja - prodaja dolžnikovega premoženja - javna dražba - predmet prodaje - izklicna cena - povezanost zemljišča in objekta - ocena vrednosti premoženja - določnost izreka sklepa
Iz stečajne zadeve izhaja, da se bioplinarna nahaja na dveh parcelah, obe sta kot predmet prodaje določeni v sedaj izpodbijanem sklepu, skladno z 8. in 16. členom SPZ pa so predmet prodaje tudi vse stvari, ki so bile z vgradnjo trajno spojene z nepremičnino. Citiranje posameznih stvari v izreku izpodbijanega sklepa je posledica dosedanjega teka postopka, ko ni bilo jasno, ali so predmet prodaje tudi nekatere stvari, na katerih je lizingodajalec zatrjeval izločitveno pravico, pa so bile vgrajene v nepremičnino. Izrek v sedaj izpodbijanem sklepu je glede na zaplete v tem postopku vsekakor pripomogel k odpravi nejasnosti, seveda pa to ne pomeni, da so predmet prodaje le tiste (nesamostojne) stvari, ki so tam navedene. Predmet prodaje sta nepremičnini. Skladno z 8. členom SPZ pa je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače.
odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - novela ZFPPIPP-G - kaznivo dejanje, ki še ni izbrisano - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Ovira za odpust obveznosti je (tudi) obsodba za kaznivo dejanje, ki je bila izdana oziroma je postala pravnomočna po začetku postopka odpusta obveznosti. Taka obsodba ni ovira za odpust, če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (82. člen KZ-1), zato mora sodišče po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ta ovira, ko odloča o začetku postopka za odpust obveznosti in ponovno po poteku preizkusnega obdobja, ko odloča o odpustu obveznosti (novi četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP).
trditveno in dokazno breme - dokazni standard - znižanje dokaznega standarda - verjetnost - prepričanje - gotovost - razpravno načelo - kršitev razpravnega načela - ponovljen postopek - nagrada za narok v ponovljenem postopku
Ne glede na to, da je sicer za vsebinsko odločanje o pravno relevantnih dejstvih potreben dokazni standard gotovosti, kar izpostavlja pritožba, pa sodna praksa dopušča, da je v določenih primerih, ko je zaradi specifičnosti relevantnega dejstva ta dokazni standard praktično nedosegljiv, dopustno znižanje dokaznega standarda tako, da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju, ne pa na podlagi prepričanja.
vezanost na izvršilni naslov načelo stroge formalne legalitete - vzpostavitev prejšnjega stanja - izvršitev sklepa o motenju posesti - sprememba trase poti - izvršba za izpolnitev nedenarnih obveznosti
Vzpostavitev sporne poti po spremenjeni trasi, kot je obstajala pred motenjem, v kolikor je še vedno zagotovljen neoviran prehod, bi lahko predstavljal utemeljen argument v motenjski pravdi, v izvršilnem postopku, ki poteka zaradi izvršitve motenjskega sklepa, t.j. pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, s katero je ugotovljeno motilno dejanje (ki torej bistveno spreminja dotedanji način izvrševanja posesti) in naložena vzpostavitev prejšnjega stanja, pa dolžnik s takšnim argumentom ne more uspeti.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-12, 50/2, 276, 256, 514. ZNP člen 19.
visečnost pravde (litispendenca) - res iudicata - nepravdni postopek - imenovanje članov nadzornega sveta
V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega, zato se postavlja vprašanje obstoja zakonske podlage za sodno imenovanje članov nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo.
zavrženje pritožbe - nedovoljenost posebne pritožbe - sklep procesnega vodstva
Po določbi 292. člena ZPP lahko sodišče sklene, da se končana obravnava začne znova, če je to potrebno, da se dopolni postopek ali izjasnijo posamezna pomembnejša vprašanja. Gre za sklep procesnega vodstva, ki ga sodišče prve stopnje lahko vedno prekliče in proti kateremu, skladno z določilom tretjega odstavka 270. člena ZPP, ni pritožbe.
Po 363. členu ZPP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če je v zakonu določeno, da pritožbe ni, kot tudi če je določeno, da ni posebne pritožbe (v tem primeru se sme odločitev sodišča prve stopnje izpodbijati samo s pritožbo zoper končno odločbo). Na navedeno pravni pouk v izpodbijanem sklepu ne vpliva, saj sodišče (z napačnim pravnim poukom) ne more spremeniti kogentnih zakonskih določb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL00001201
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 343, 343/4.
sposobnost biti stranka - izbris iz sodnega registra - zaključek stečajnega postopka - odpadla procesna predpostavka - neobstoj pravnega nasledstva - nedovoljena pritožba - neodpravljiva pomanjkljivost
Izbris subjekta vpisa v sodnem registru zaradi zaključka stečajnega postopka pomeni, da taka stranka nima pravnega naslednika in se postopek nikoli ne bo mogel nadaljevati.
Pritožba, vložena zoper osebo, ki nima več sposobnosti biti stranka, je nedovoljena.
ustavitev dobave električne energije - poslovna odškodninska odgovornost - refleksna škoda - predpostavke odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da napake oziroma škoda, ki naj bi nastala na napravah tožeče stranke, niso posledica napetostnih upadov, za katera bi odgovarjala tožena stranka. S tem pa sta odpadla elementa odgovornosti tožene stranke in vzročne zveze med zatrjevano škodo in ravnanjem tožene stranke.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL00001347
ZZavar člen 2, 2/2, 2/2-14. OZ člen 346, 357, 923, 923/2.
odgovornost države za zapustnikove dolgove - neplačevanje anuitet - kreditno zavarovanje - ugovor zastaranja - poroštvo - zastaralni roki - odstop od kreditne pogodbe - zastaranje glavne terjatve - temeljni posel - splošni zastaralni rok - zapuščina - plačilo odškodnine - cesija
Določba drugega odstavka 923. člena Obligacijskega zakonika izrecno določa, da se določbe XXVI. poglavja OZ o zavarovalni pogodbi ne nanašajo na zavarovanje terjatev. V to skupino spadajo tudi kreditna zavarovanja, ki po določbi 14. točke drugega odstavka 2. člena Zakona o zavarovalništvu med drugim zajemajo nevarnost neplačila, kredite z obročnim odplačevanjem idr., skratka sklenitev pogodbe z zavarovalnico, s katero si upnik (kreditodajalec) zagotovi zavarovanje, ki krije nevarnost, da dolžnik ne bi odplačal posojila. Pravila 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah se uporabijo le za tiste pogodbe, za katere veljajo pravila OZ o zavarovalnih pogodbah. Posledično se za kreditna zavarovanja ne uporabijo določbe o teku zastaralnih rokov iz 357. člena OZ (ki veljajo za zavarovalne pogodbe), ampak zastaralni roki za poroštvo, saj ima kreditno zavarovanje, v okviru katerega se zavarovalnica zaveže poravnati upniku dospelo in neplačano terjatev skupaj z zamudnimi obrestmi, vse opredelilne elemente poroštva. Sledeč postavljenemu stališču, da ima kreditno zavarovanje pravno naravo poroštva, je treba poleg posebnih pravil o zastaranju iz poroštvene pogodbe upoštevati tudi pravila o zastaranju glavne terjatve, torej pravila o zastaranju terjatve upnika (kreditodajalca) do glavnega dolžnika (kreditojemalca). Glede na to, da je temeljni posel predmetnega spora kreditna pogodba, se uporabi pravila o zastaranju kreditne pogodbe
odškodninska tožba - odgovornost države za delo upravnega organa - povrnitev premoženjske škode - stroški upravnega postopka
Tožbeni zahtevek sicer predstavlja le razliko med seštevkom iz treh odvetnikovih računov in zneskom, ki ga je dobil povrnjenega od investitorjev v upravnem postopku na podlagi odločb upravnega organa, vendar to še ne pomeni, da ta vrednost avtomatično predstavlja tožnikovo škodo, ki jo je dolžna povrniti tožena stranka.
OZ člen 7. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/1, 339/2.
prepoved zlorabe pravic - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca - izpodbijanje dejanskega stanja
Vztrajanje pri pripombah na izvedensko mnenje oziroma nestrinjanje z dokazno oceno sodišča (ki temelji (tudi) na izvedenskem mnenju), pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa absolutno bistvene kršitve iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi sicer opustitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca ne pomeni bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka, pač pa relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana takrat, kadar obstaja ali je vsaj verjetna vzročna zveza med kršitvijo določb postopka in izrekom nezakonite in nepravilne sodne odločbe, za kar pa v tem primeru ne gre. Če je namreč sodba zakonita in pravilna kljub določeni procesni kršitvi, relativna kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
Do dobave spornih kalibratorjev tožeči stranki ni bilo pojasnjeno, kakšne predstave, zamisli oziroma zahteve ima tožena stranka glede kalibratorjev, kar pomeni, da tožeča stranka ni niti mogla niti ni bila dolžna vedeti, kakšne (posebne) zahteve naj bi kalibratorji izpolnjevali. Ne gre pa spregledati niti tega, da je tožeča stranka na podlagi obvestila o naročilu male vrednosti z dne 26.7.2010 toženi stranki poslala ponudbeni predračun s tehnično specifikacijo, katerega je tožena stranka očitno potrdila kot ustreznega, saj je nato s tožečo stranko sklenila pisno pogodbo, v kateri prav tako ni nikakršnih specifikacij in zahtev, še najmanj takih, kakršne navaja tožena stranka v tem postopku. Takšno stališče, kot ga v tem postopku zastopa tožena stranka, je po zaključku višjega sodišča zato v nasprotju s temeljnim načelom prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ), čemur pravnega varstva ni mogoče nuditi.
ZST-1 člen 11, 12, 12/2. ZUPJS člen 10, 11, 11/1, 11/1-3. ZSVarPre člen 8. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - družinski člani - delna oprostitev taksne obveznosti - obročno plačevanje sodne takse - skupno gospodinjstvo - novote v pritožbenem postopku - razveza zakonske zveze
Zakonec se izjemoma ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja, če v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in ob nadaljnjem pogoju: da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - razlogi sklepa - domneva umika predloga
Ker tožena stranka predloga za izdajo dopolnilnega sklepa glede odločitve o delni oprostitvi plačila sodne takse ni podala, s pritožbo pa tega ne more uveljavljati, se šteje, da je bil njen predlog v delu, ki se nanaša na del zahtevka, v katerem sodišče ni odločilo, umaknjen.
zaslišanje obeh pravdnih strank - zaslišanje le ene stranke - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - prošnja za preklic naroka - odsotnost pooblaščenca na obravnavi - vabilo na narok z vabilom za zaslišanje
V skladu z 258. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je dopustno, da sodišče zasliši le eno stranko postopka, le v primeru, ko drugi stranki niso znana sporna dejstva ali pa zaslišanje te stranke ni mogoče, prav tako v primeru, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu. Do take situacije v obravnavani zadevi ni prišlo, saj iz vabila ni bilo razvidno, da bosta na naroku zaslišani stranki. S tem pa niso izpolnjeni pogoji, pod katerimi sodišče ni dolžno zaslišati stranke, ki na narok ne pristopi.