V postopkih vračanja premoženja ni mogoče ugotavljati, ali so bili izpolnjeni pogoji za odvzem premoženja po določbah Odloka AVNOJ (tako kot tudi sicer v denacionalizacijskih postopkih ni mogoče presojati pravilnosti aktov o podržavljanju), temveč je treba ugotoviti, ali je tedanja oblast odvzela oziroma štela, da je bilo premoženje že pred zaplembo s kazensko sodbo ex lege odvzeto na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007671
PZ člen 32, 41.. ZFPPIPP člen 248.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - pristaniška infrastruktura - odpoved najemne pogodbe v stečaju - stečajna masa - rok za izpraznitev poslovnih prostorov
Po oceni pritožbenega sodišča sploh ni pravno pomembno, ali določene nepremičnine, ki so bile predmet obravnavanega najema, spadajo v stečajno maso tožnic ali ne (glede na določbe o pristaniški infrastrukturi po 32. členu PZ), upoštevaje ob tem, da toženka ni uspela dokazati nobenega (drugega) pravnega temelja, na podlagi katerega ima lahko obravnavane nepremičnine v svoji posesti. V predmetnem sporu se odloča zgolj o vrnitvi nepremičnin v posest tožnic, ki svojo aktivno legitimacijo za izpraznitveni zahtevek črpata tudi iz tega, da sta kot najemodajalki (stranki najemne pogodbe) pravilno odpovedali sporno najemno razmerje in s tem dosegli prenehanje tega razmerja.
ZDR-1 člen 54, 56.. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 73, 73/1, 118.
zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - projektno delo
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je delo, ki ga je opravljala tožnica na podlagi pogodb o zaposlitvi (pregledovanje in potrjevanje zahtevkov za povračilo EU sredstev), opravljalo v vseh obdobjih, ko je tožena stranka ta evropska sredstva prejemala. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je delo, ki ga je tožnica opravljala, predstavljalo stalno delo in ne delo po projektu, zato je ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku.
Upoštevaje ustavno odločbo U-I-392/98, je toženec v konkretni zadevi, glede na to, da je z odločbo z dne 10. 6. 2015 po uradni dolžnosti ponovno odmeril starostno pokojnino, ker je ugotovil, da je tožnica prejela tudi del plače, s katerimi so bile vplačane delnice za notranji odkup, pravilno na novo odmerjeno starostno pokojnino priznal za čas od 1. 7. 2015 dalje, tj. od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje.
Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-392/98, kakor tudi določba 183. člena ZPIZ-2, ne dajeta pravne podlage za priznanje na novo odmerjene starostne pokojnine že od 10. 6. 2002 dalje oziroma, da bi odločba, s katero je na novo odmerjena starostna pokojnina lahko učinkovala že od priznane pravice do starostne pokojnine.
dokaz s sodnim izvedencem - dokaz z zaslišanjem izvedenca - trditveno in dokazno breme - postavitev drugega izvedenca - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Sodni izvedenec poda svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi, sodišče pa lahko odloči, da mnenje in izvid lahko poda tudi pisno pred obravnavo (prvi odstavek 553. člena ZPP). To pa pomeni, da ni mogoče slediti pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje ustno zaslišalo omenjenega sodnega izvedenca, brez da bi pravdni stranki to ustno zaslišanje sploh predlagali. Le če bi pravdni stranki soglasno predlagali, da sodišče ne izvede ustnega zaslišanja sodnega izvedenca, bi sodišče lahko opustilo izvedbo dokaza z izvedencem v tem delu.
ZPP člen 95, 116, 137, 137/1. ZNP člen 35, 35/1, 35/3, 35/4, 35/5.
vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev - vročanje po pooblaščencu - zastopanje po odvetniku - preklic pooblastila odvetniku - stroški nepravdnega postopka - sprememba ureditve stikov
Pravilna je izpodbijana odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Sodišče je torej pri svoji odločitvi uporabilo splošno določbo ZNP. Obravnavani postopek ni bil izvršen v interesu katerega od udeležencev, ampak v interesu njunih otrok. Prav tako ne gre za situacijo, ko bi zakon določal, da naj stroške trpi le eden od udeležencev postopka, niti za situacijo, ko bi bili stroški povzročeni krivdno ali po naključju, ki se je pripetilo enemu od udeležencev.
Paulijanska tožba mora vsebovati oblikovalni zahtevek, iz katerega je razvidno v zvezi s poplačilom katere terjatve je dolžnikovo dejanje brez učinka v razmerju do upnika.
KZ-1 člen 75, 75/3, 75/4. ZKP člen 502, 502c, 502c/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - odvzem premoženjske koristi drugim osebam - bližnji sorodnik
Čeprav je po podatkih Upravne enote udeleženka postopka lastnica osebnega avtomobila, ki je predmet začasnega zavarovanja, je sodišče glede na izsledke prikritih ukrepov utemeljeno sklepalo, da gre le za formalno lastništvo in da sta dejanska lastnika osebnega avtomobila obdolženca. Prestreženi pogovori med obdolženko in udeleženko postopka pa tudi izkazujejo, da je slednja vedela, da sredstva, s katerimi je bil opravljen nakup vozila, izvirajo iz kaznivega dejanja. S tem pa je po presoji pritožbenega sodišča podana situacija, ki jo predvideva tretji oz. četrti odstavek 75. člena KZ-1.
Nasprotna eventualna tožba je oblika nasprotne tožbe, ki je urejena v 183.členu ZPP. Tožena stranka lahko vloži do konca glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču nasprotno tožbo: 1. če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali 2. če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata ali 3. če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. Nasprotna tožba se ne more vložiti, če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče ali če je za odločanje o zahtevku nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka. Nasprotna tožba se lahko vloži tudi, če mora o zahtevku iz nasprotne tožbe soditi isto sodišče v drugi sestavi.
Eventualna nasprotna tožba pa se sme vložiti, če je pogoj internoprocesni negotov prihodnji dogodek. To pride v poštev predvsem takrat, kadar toženec z nasprotno tožbo uveljavlja nekaj, kar želi le za primer, če bo sodišče štelo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, ne pa tudi v primeru, če bi sodišče (kar je glavi cilj toženca) tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.
Tožbeni zahtevek na osnovi izbrisne tožbe pride v poštev, ko je že bila izvršena materialnopravno neveljavna vknjižba. Hkrati je izbrisni zahtevek posebna vrsta povračilnega zahtevka po 190.členu OZ, ki ga je mogoče uveljavljati le z izbrisno tožbo.
Tožeča stranka je tako že prejela (ni pa še realizirala v zemljiški knjigi), kar ji je morala tožena stranka vrniti na podlagi nične pogodbe.
ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - pobotni ugovor
Ker tožena stranka ni postavila izrecnega pobotnega ugovora, temveč je le trdila, da je z izvedenim plačilom poravnala vse odprte terjatve, je izrek sodbe, ki vsebuje odločitev o obstoju dveh terjatev in medsebojnem pobotanju, nepravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00001432
ZPP člen 8, 196, 339, 339/2, 339/2-14. ZD člen 10, 145. ZZZDR člen 12, 12/1.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost - izvenzakonska skupnost kot pravni standard - elementi izvenzakonske skupnosti - dokazna ocena
Izvenzakonska skupnost je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Za izvenzakonsko skupnost gre, če partnerja dalj časa skupaj zadovoljujeta svoje interese na čustvenem in materialnem področju, si medsebojno zaupata in pomagata in sta si intimna. Stališče sodne prakse je, da je pri odločanju o obstoju izvenzakonske skupnosti starejših oseb, ki imajo družine že od prej, potrebna zadržanost.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - materialni prekluzivni rok - tek roka med sodnimi počitnicami
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je rok iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ materialni prekluzivni rok, ki teče tudi v času sodnih počitnic.
Predlagateljičin položaj je drugačen od položaja zavezancev, ki so sicer upravičeni do odškodnine na podlagi 73. člena ZDen. Predlagateljica je bila ustanovljena z aktom ustavnopravnega ranga, to je z UZITUL-A, s katerim je bilo iz družbe Y nanjo preneseno določeno premoženje, vključno s spornimi nepremičninami in se je že ob ustanovitvi vedelo, da gre za del premoženja, ki je predmet denacionalizacije. Ni torej (delna) univerzalna pravna naslednica družbe Y. S prenosom premoženja iz družbe Y na predlagateljico je ustavodajalec torej na drug način ne le ohranil, ampak sploh zagotovil "produkcijsko sposobnost" predlagateljice. Če bi bil namen UZITUL-A, da se poleg prenosa premoženja prenese tudi upravičenje po ZDen (pravica do odškodnine iz 73. člena Zden), bi to izrecno določal.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. URS člen 2, 33, 67. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 286a, 286a/1, 306, 306/4. ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 26, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-5, 55/2. ZN člen 4, 43. OZ člen 3, 5, 337, 1057, 1057/2. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 13, 13/5, 18a, 21, 21/1. ZPotK-1 člen 15, 15/5, 24, 27, 27/1. ZPotK-2 člen 20, 20/5, 26, 27, 27/1.
kredit v CHF - potrošniški kredit - izvršilni postopek - notarski zapis kreditne pogodbe kot izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - načelo formalne legalitete - nedopustna razpolaganja - kršitev prisilnih predpisov - kršitev morale - preizkus po uradni dolžnosti - načelo učinkovitosti prava EU - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - tečajne razlike - načelo vestnosti in poštenja - pravica do zasebne lastnine - socialna funkcija lastnine
Notarski zapis je zgolj zapis poslovne volje strank (pravnega posla), le da v posebni obliki, ki mu pravni red daje učinke izvršilnega naslova le, če so podani izrecno z zakonom predpisani pogoji.
Notarski zapis učinek izvršilnega naslova pridobi le pod pogojem procesnega soglasja dolžnika o neposredni izvršljivosti (4. člen ZN). Gre za procesno dispozicijo, ki pomeni izognitev sodnemu postopku pridobitve izvršilnega naslova, s tem pa tudi sodnemu preverjanju v fazi oblikovanja izvršilnega naslova, zato je z vidika varstva javnega reda bistveno, da navedena procesna dispozicija ne omogoča doseganje pravnih učinkov, ki jih stranki ne bi mogli doseči v pravdnem postopku pridobitve izvršilnega naslova (s procesno dispozicijo zaobiti zapovedi in prepovedi materialnega prava prisilne narave ali morale - tretji odstavek 3. člena ZPP). Ker pri notarskem zapisu ni predhodno opravljen noben tak preizkus, je prvo sodišče, ki ga lahko opravi, izvršilno sodišče, ko preverja obstoj zakonskih pogojev, pod katerimi ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova.
Preizkus skladnosti obveznosti v notarskem zapisu s prisilnimi predpisi še vedno sledi vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (načelu formalne legalitete).
Slovensko potrošniško pravo izhaja iz skupnega sistema varstva potrošnikov prava EU, ki poudarja potrošnikovo podrejenost glede pogajalske moči in ravni obveščenosti, zaradi česar nima vpliva na vsebino pogojev, ki jih je predhodno določil ponudnik. Sodišče EU poudarja, da je navedeno neenakost mogoče izravnati le s posredovanjem tretjega, ki s pogodbenima strankami ni povezan. Iz tega je mogoče izpeljati dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti zavrne učinkovanje nepoštenih pogodbenih pogojev, četudi potrošnik v postopku ni aktiven.
Sodišče EU v zvezi z možnostmi sodišča, da v sodnem postopku izravna neenakovreden položaj in zavrne uporabo nedopustnih pogojev, poudarja pomen načela učinkovitosti, v skladu s katerim postopkovna ureditev držav članic ne sme onemogočati ali čezmerno oteževati uresničevanja pravic, ki jih potrošniku podeljuje pravo EU. Razlaga, ki ne dopušča uveljavitve ničnosti obveznosti v notarskem zapisu kot ugovornega razloga v slovenskem izvršilnem postopku, ne sledi temu načelu, razlaga, ki dopušča preizkus skladnosti s prisilnimi predpisi v izvršilnem postopku, pa ga utrjuje (Direktivi Sveta št. 93/13/EGS - t. i. potrošniški direktivi lojalna razlaga).
Slovenski zakonodajalec za potrošniške kredite ni posebej opredelil omejitev vezanosti kredita na tujo valuto. Ker ni posebej predpisane omejitve valutnega tveganja oziroma maksimiranja tečajne razlike, kot to sicer velja za obresti (maksimiranje obrestne mere, prepoved obrestovanja obresti), se uporabi splošno določilo, ki velja za vse potrošniške pogodbe, ki prepoveduje nepoštene pogodbene pogoje (23. in 24. člen ZVPot).
Ker se kreditno razmerje nanaša na ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS), je pravilno upoštevati tudi njeno socialno funkcijo, ki je v razvoju celotne družbene skupnosti (67. člen URS). Z vidika družbe je dolgoročno kreditiranje nujen in prevladujoč način pridobitve denarnih sredstev prebivalstva za nakup stanovanja in s tem rešitev socialnega vprašanja prebivanja, pri čemer je odplačevanje vezano na posameznikove mesečne prihodke (v domači valuti). Socialna funkcija se lahko uresniči le, če potrošniški stanovanjski kredit ne vsebuje prekomernih tveganj, ki jih povprečen potrošnik ne more obvladovati. Sorazmerna omejitev tveganja, ki ga prinaša vezanost kredita na tujo valuto, je zato nujna.
OZ člen 190, 336, 336/1, 341, 352, 352/3, 364, 1039.
zastaranje - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - poslovna odškodninska terjatev - asignacija - pripoznava dolga - neupravičena pridobitev
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ). Pravila o subjektivnem in objektivnem roku zastaranja se ne uporabljajo pri poslovnih odškodninskih terjatvah. Tožnik je bil od naslednjega dne po kršitvi pogodbene obveznosti upravičen terjati izpolnitev obveznosti, s tem pa je začel teči (enoletni) zastaralni rok, ki je potekel pred vložitvijo tožbe dne 6. 2. 2015.
gospodarski spor majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Šele v drugi pripravljalni vlogi je toženka prerekala višino (ceno) postavk iz vtoževanega računa in tožnici očitala, da ni predložila cenika, ki omogoča, da se zneski preverijo, kar je bilo prepozno. V postopku v sporih majhne vrednosti mora namreč tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), oziroma v konkretni zadevi, ko se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi, ki jo vložita stranki v gospodarskem sporu.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo predlagane dokaze z razlogom, da se plačil z zaslišanji ne dokazuje. Navedeno namreč ni mogoče posplošeno trditi.
Tožeča stranka kot zavarovanec ne bi mogla od zavarovalnice zahtevati plačila, če oškodovancu ne bi sama povrnila nastale škode. Bi bila pa zavarovalnica (pod določenimi pogoji) dolžna plačati škodo tretjemu, oškodovancu, če bi ji le-ta postavil neposredni odškodninski zahtevek (drugi odstavek 965. člena OZ).
ZASP člen 31, 31-2, 81, 81/1, 153, 153/3, 156, 156/2, 156/4, 157, 157/5, 157/6, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. ZUstS člen 1, 1/3.
glasbena dela - avtorski honorar - običajen avtorski honorar - pravica radiodifuznega oddajanja - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - primerna tarifa - tarifa za uporabo avtorskih del - skupni sporazum - tarifa SAZAS - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - začasna tarifa
Na področju, ki zadeva določitev višine avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo, ni pravne praznine. Ustavno sodišče namreč Tarife 1998 ni v celoti razveljavilo. Ustavno sodišče ni poseglo v Tarifo 1998 v delu, ki se nanaša na določitev nadomestila za kabelsko retransmisijo.
ZKP člen 76, 170, 170/6, 270, 270/2, 277, 277/1. KZ-1 člen 123, 123/1.
kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - zavrženje obtožnice - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje - formalni preizkus obtožnice - materialni preizkus obtožnice - pristojnost zunajobravnavnega senata
Preizkus obtožnice, ki ga opravi predsednik senata po drugem odstavku 270. člena ZKP, obsega samo formalni preizkus, torej če je obtožnica sestavljena v skladu z določbo 269. člena ZKP. Presojo, ali v obtožnici opisano dejanje obsega vse zakonske znake kaznivega dejanja (materialni preizkus), pa je, ob za to določenih zakonskih pogojih, v pristojnosti izvenobravnavnega senata.