Sklepčnost tožbe pomeni, da iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku. V formalnem pogledu predstavlja trditveno breme dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira zahtevek, v vsebinskem pogledu pa dolžnost tožnika, da navede vsa tista dejstva, ki utemeljujejo zahtevek.
Določbi 2. in 3. člena OZ omogočata svobodno urejanje obligacijskih razmerij in pogodbenim strankam omogočata, da uredijo svoje obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v OZ (ob predpostavki, da iz posamezne določbe zakona ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega).
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - predhodni stečajni postopek - čas, za katerega se izdaja začasna odredba - pogoji za začasno odredbo
Upnik ni z ničemer izkazal, da bi bil dolžnik slabega premoženjskega stanja. Sama okoliščina, da naj bi družbeniki dolžnika eno družbo že spravili v stečaj, zatorej lahko predstavlja zgolj indic, ki pa sam po sebi ne more utemeljevati obstoja težko nadomestljive škode.
povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - opomin - preuranjena tožba
Ker na vročeni opomin pred tožbo toženec ni reagiral, tožničina tožba ni bila preuranjena, umaknila pa jo je takoj po plačilu. Tožencu zato ni dolžna povrniti njegovih pravdnih stroškov.
zaznamba spora - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - originarna pridobitev stvarne pravice
Tožnik predlaga zaznambo spora pri delu v zemljiško knjigo vpisane nepremičnine, ki ga bo tekom postopka opredelil izvedenec geodetske stroke. Zahtevek ni pomanjkljiv, postavljen je skladno z zakonom (prim. 8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin). Nasprotno stališče, ki ga ponuja pritožba, da v primeru, ko se zahteva ugotovitev na izviren način pridobljene stvarne pravice, na delu v zemljiški knjigi vpisane nepremičnine, glede katerega bo tekom sodnega postopka sodni izvedenec geodetske stroke izdelal elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, zaznamba spora ni mogoča, bi bilo preozko in nasprotno namenu instituta zaznambe spora, ki varuje vrstni red pridobitve stvarne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001230
OZ člen 45, 46, 49, 82, 82/2, 280. ZPP člen 451, 452, 452/2, 452/4.
spori majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - posojilna pogodba - izpolnitev tretji osebi - izpolnitev pogodbe - obveznost posojilojemalca - vračilo posojila - razlaga pogodbe - izpodbojnost pogodbe - ničnost pogodbe
Dejstvo, da posojilo ni bilo izročeno neposredno toženki kot posojilojemalki, ni pravno odločilno, saj velja, da je izpolnitev pogodbe po dogovoru oz. z odobritvijo posojilojemalca lahko opravljena tretji osebi, to pa ne vpliva na posojilojemalčevo obveznost vračila posojila.
ZŠtip člen 2. OZ člen 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2.
pogodba - pogodba o štipendiranju - pogodba o izobraževanju - vsebina pogodbe - namen pogodbenih strank - razlaga pogodbe - zaposlitev štipendista - vrnitev štipendije - obveznosti pogodbenih strank - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - fiksna pogodba - kršitev pogodbe - razveza pogodbe - odstop od pogodbe - zamuda z izpolnitvijo - prekoračitev roka
Iz zapisa pogodbe ne izhaja, da bi bila pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe, prav tako do takšnega zaključka ni mogoče priti upoštevajoč vsebino in namen strank ob sklenitvi pogodbe. Pogodbena pričakovanja so bila namreč v celoti izpolnjena, štipendistka je dosegla višjo raven izobrazbe in se zaposlila pri toženi stranki, ki je delno sama financirala njeno izobraževanje. Zato ni mogoče zaključiti, da izpolnitev pogodbe z zakasnitvijo predstavlja takšno kršitev, da bi bila pogodba za stranki brez pomena. Glede na navedeno za fiksno pogodbo ne gre in ta ni bila razdrta po samem zakonu 29. 11. 2012.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00001345
ZPP člen 337, 458.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedopustne pritožbene novote - pogodba o upravljanju
Ke je bilo med pravdnima strankama nesporno, da je pogodba o upravljanju prenehala s 1. 9. 2014, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevke upravnika za čas, ko je pogodba o upravljanju prenehala. V pritožbi se upravnik sklicuje prvič na odpovedni rok in s tem upravičeno podaljšanje pogodbe, vendar gre za nedovoljeno novoto v sporu majhne vrednosti.
OZ člen 131, 131/1, 168, 168/4, 174, 174/1, 179.. ZPP-UPB3 člen 212.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - penalna odškodnina - povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - dokazno breme
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se denarna odškodnina prisodi le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki. To pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. Sodišče je namreč ugotovilo, da je bila posttravmatska stresna motnja pri tožniku podana, vendar so težave do sedaj že izzvenele.
trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - denarna renta - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pomanjkanja dokazov, kot tudi tožbenih trditev, pa tudi ni mogoče dopolniti s postavitvijo izvedenca finančne stroke (informativni dokaz), zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožnica ni izkazala višine izgube svojega dohodka, če škodnega dogodka ne bi bilo in da bi le ti presegali znesek, ki ga že prejema na podlagi odločbe CSD in ZPIZ.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00003791
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 10/1-1, 70/2.. ZPP člen 5.
začasna odredba - brezposelnost - izbris iz evidence brezposelnih
Predlagana odložitev izvršitve posamičnih upravnih aktov iz spora o glavni stvari je brezpredmetna, saj je bila odločba o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ob nastopu njene dokončnosti z dnem 2. 3. 2016, že izvršena. S predlaganim ukrepom zavarovanja iz prve alineje 1. odstavka 70. člen ZDSS-1 tako ni mogoče doseči namena zavarovanja nedenarne terjatve. Ni mogoče zavarovati stanja, kakršno je bilo pred izbrisom iz evidence brezposelnih. Logično je, da ni mogoče odložiti izvršitve posamičnega upravnega akta, ki je že izvršen pred vložitvijo predlaganega ukrepa zavarovanja.
Posledično je utemeljeno zavrnjen predlog o ponovni prijavi in vpisu v evidenco brezposelnih oseb ter izdaji potrdila o vodenju v evidenci. Ta del predloga predstavlja t. i. regulacijski del začasne odredbe, ki je enak delu tožbenega zahtevka iz spora o glavni stvari. Z začasnim ukrepom zavarovanja praviloma ni mogoče odločati na način, kot v sporu o glavni stvari. V sodni in ustavnosodni praksi je glede tega izoblikovano stališče, da je potrebno k presoji, ali sme biti vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku, pristopati restriktivno.
Čeprav drži, da zakonski opis kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 nakazuje na več izvršitvenih ravnanj, je to storjeno že po enem takšnem ravnanju. Obravnavano kaznivo dejanje je namreč tako imenovano kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom protipravnega stanja kot prepovedane posledice in ne šele tedaj, ko bi bila ta podana v določenem (širšem) obsegu.
skupni zastopnik - odmera nagrade odvetniku - nepravdni postopek - sodni preizkus denarne odpravnine - določitev primerne odpravnine manjšinskega delničarja v sodnem postopku
Med udeleženci teče nepravdni postopek na podlagi določb ZGD-1 ter se tekoči postopek v zvezi s povračilom stroškov uvršča v tarifno številko 26, ki je izrecno predpisana za tovrstne postopke.
Čeprav tarifna številka 26 dejansko ne razlikuje zadev po zahtevnosti, zgolj to dejstvo ne daje podlage za to, da se jo pri odmeri nagrade iz tega razloga spregleda.
Sodišče je tisto, ki je v vsakem sodnem postopku dolžno, upoštevajoč pravilno materialno podlago, uspeh v postopku in potrebnost priglašenih stroškov, odločiti o dejanski odmeri stroškov v postopku.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - dokazi in dokazna ocena
Zatrjevanja predlagateljev kot tudi predložena dokazila ne opravičujejo podaljšanja ukrepov. SMS sporočila ne izkazujejo posegov v duševno integriteto predlagateljev ter mladoletnih otrok. Pritožbeno sodišče pritrjuje naziranju prvega sodišča, da ima nasprotni udeleženec pravico nenasilno, mirno in korektno izražati svoja stališča ter nazore o vzgoji skupnih otrok.
Upoštevaje, da ima tožnica nizek mesečni dohodek (manj kot 600,00 EUR), s katerimi preživlja štiri otroke, bi bilo kljub bistveno znižani taksi in odlogu njenega plačila plačilo v enkratnem znesku za tožnico prehudo breme, saj je razumljivo, da v tej pravdi pridobljenega premoženja ne bo mogla takoj unovčiti. Po presoji pritožbenega sodišča pa se bo za to morala potruditi v doglednem času, tako da ji je v ta namen omogočilo plačilo v desetih mesečnih obrokih po 200,00 EUR.
nadomestitev pripora s hišnim priporom - neogibnost pripora
Hišni pripor ne predstavlja zadostne garancije za odpravo ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev hišnega pripora nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je tak ukrep odrejen, režima hišnega pripora ne bo kršil.
ZPP člen 155, 229, 229/1, 242, 242/1. - člen 1, 9, 9/3.
povrnitev stroškov - potrebni stroški - povrnitev stroškov priči - povrnitev potnih stroškov priči - nagrada za delo - dolžnost priče, odzvati se vabilu
Pravica priče do povrnitve stroškov je omejena v dveh smereh. Prva je v tem, da so stroški v prvem odstavku 242. člena ZPP izčrpno našteti (to pomeni, da pričam povrnitev stroškov, ki v prvem odstavku 242. člena ZPP niso našteti, ne pripada, sodišče pa jih ne sme priznati). Druga omejitev pa je pravilo o potrebnosti stroškov (155. člen ZPP).
nedovoljena pritožba - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - prepozna pritožba
Pred višjim sodiščem je lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Pooblaščenec toženke tega pogoja ne izpolnjuje, saj kljub pozivu, da to stori, dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil. Ker pa je pritožbo podpisala tudi toženka, je pritožbeno sodišče ni zavrglo, ampak je o njej vsebinsko odločalo.
Začasna odredba s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku izplača sredstva kupnine za prodano nepremičnino, je veljala v teku pravdnega postopka in še 30 dni po njegovem pravnomočnem zaključku. Zaradi izteka njene veljavnosti je ni treba razveljavljati. V primeru njene razveljavitve bi namreč odpadla podlaga za zadrževanje denarnih sredstev pri dolžnikovem dolžniku in za izplačilo dolžnikovega dolžnika tožeči stranki - upniku. Le-ta namreč na njeni podlagi lahko predlaga rubež in prenos te terjatve. Sicer pa sta dediča po pok. tožencu sáma predlagala, da se z začasno odredbo dovoljeno zavarovanje realizira. Dolžnikov dolžnik je torej na potezi, da na osnovi navodil toženčevih dedičev ali sklepa o izvršbi upniku nakaže sredstva kupnine, ki jih zaradi poplačila tožnikove - upnikove terjatve zadržuje.
umik predloga v nepravdnem postopku - povrnitev stroškov - subsidiarna uporaba pravil zpp
Pri umiku tožbe in umiku predloga gre za podobni situaciji, zato je treba v primeru umika predloga odločiti o stroških nepravdnega postopka ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP. Predlagateljica je predlog za delitev solastnine umaknila, zato sodišče v postopku ni izdalo meritorne odločitve, posledično pa je neutemeljen tudi njen predlog, da nasprotni udeleženec nosi del bremena skupnih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000640
URS člen 16, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - posebej utemeljeni razlogi - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - test sorazmernosti
Prisilna hospitalizacija na zaprtem oddelku psihiatrične bolnice pomeni resen poseg v pravico do osebne svobode iz 16. člena Ustave RS in pravico do prostovoljnega zdravljenja iz 51. člena Ustave RS. Ta omejitev je dopustna, kadar so podani posebej utemeljeni razlogi, ki jih konkretizira prvi odstavek 39. člena ZDZdr v zvezi s 53. členom ZDZdr. Ti pogoji morajo biti ugotovljeni konkretno in vsebinsko, kar mora biti v sklepu jasno obrazloženo, v nasprotnem primeru zahtevam, navedenim v prvem delu tega odstavka, ni zadoščeno, poseg v osebno svobodo in pravico do zdravljenja pa ne prestane testa sorazmernosti. Sodišče (ne izvedenec) je tisto, ki mora vselej opraviti presojo, ali je prisilno pridržanje v posameznem primeru dejansko nujno (ultima ratio).