vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - prostorski akt - redna raba
V vsebinskem smislu pa pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da predstavljajo najustreznejši kriterij za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča okoliščine rabe v času družbene lastnine. To stališče je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno zato, ker je država (konkretno: Občina Y.) s podržavljanjem (ko je po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje najkasneje nastala dejanska etažna lastnina) in vzpostavitvijo stanovanjske pravice na posameznih delih stavbe, (praviloma) povzročila tudi spremembo obsega zemljišča, potrebnega za normalno (redno) rabo zgradbe. Neutemeljeno je zato pritožbeno odrekanje zemljišča, potrebnega za normalno (redno) rabo zgradbe etažnim lastnikom stavbe, zgrajene pred prvo svetovno vojno, s sklicevanjem na to, da ne gre za plansko gradnjo v času družbene lastnine. Naj gre za takšno gradnjo, ali gradnjo pred podržavljenjem, je zemljišče, potrebno za redno rabo enake zgradbe, enako.
Splošno pravilo odškodninskega prava je, da lahko oškodovanci zahtevajo plačilo odškodnine v prvi vrsti od odgovornih oseb. Določba 965. člena OZ pa je izjema, po kateri je možna direktna tožba proti zavarovalnici. Ta določba je v korist oškodovanca le v tem, da omogoča pospešitev postopka povrnitve škode. Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, če bi oškodovanec od njega uveljavljal odškodnino za povzročeno škodo. To pa pomeni, da je vsebina in obseg obveznosti zavarovalnice tudi v razmerju do oškodovanca odvisna od zavarovalne pogodbe, čeprav oškodovanec ni bil njena pogodbena stranka.
ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/2.. ZPIZ-2 člen 116, 406, 406/4.
starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče enako kot prvostopenjsko ocenjuje, da 116. člen ZPIZ-2 ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Ustavno sodišče RS je že večkrat poudarilo, da ima zakonodajalec na področju socialne varnosti, vključno z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem široke možnosti pravnega urejanja. Tudi ob zadnji reformi sistemske ureditve obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je imel, ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da glede na demografske, gospodarske in javno finančne zmožnosti uredi pogoje, pod katerimi lahko uživalci pokojnin ostanejo delovno aktivni. To velja tudi za uzakonitev vsaj delne ponovne vključitve v zavarovanje tistih, ki so bili po prejšnjih predpisih že uživalci pokojninskih prejemkov, pa so še naprej opravljali gospodarsko dejavnost, ali bili delovno aktivni na kakšnem drugem pravnem temelju.
V konkretnem primeru je ladjar sestavil obe nakladnici po pisnih podatkih naročnika (odpremnika), pri čemer pa iz nakladnic izhaja, da navedbe o teži, kvaliteti, količini, opisu, označbi, številu in vrednosti blaga niso ladjarjeve ter da ta za take opise in podrobnosti ni odgovoren (14. točka Splošnih prevoznih pogojev). Nakladanje, zlaganje, tehtanje in štetje opravi namreč odpremnik tovora in je zato za pravilnost teh podatkov tudi odgovoren. To je z vidika ladjarjeve odgovornosti tudi povsem razumno, saj je ladjar sprejel zapečaten in zaprt zabojnik in zato tudi ni mogel preverjati stanja tovora v tem zaprtem zabojniku. Te preverbe (četudi bi sumil, da podatki naročitelja niso točni ali pravilni) pa ladjar glede na določbe Splošnih prevoznih pogojev in pogodbene klavzule, ki so vnesene na čelni strani nakladnice, niti ni bil dolžan opraviti.
Ta pravna stališča, to je, da se ladjar s pogodbenimi klavzulami (splošnimi prevoznimi pogoji) razbremeni svoje odgovornosti glede nakladanja, zlaganja, tehtanja, štetja blaga in preverbe kvalitete blaga (ker to opravi odpremnik - naročnik, ki ladji dostavi s plombo zaprt zabojnik), so usklajena s sodobno pomorsko pravno doktrino in sodno prakso.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožnik je s pripravljalno vlogo postavil nov tožbeni zahtevek, s katerim je pod točko 3 zahteval, da mu je tožena stranka dolžna v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe izplačati odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini 17.354,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8. 10. 2015 dalje do plačila. Gre za denarni zahtevek iz naslova odškodnine za nezakonito prenehanje delovnega razmerja ter materialne škode zaradi povzročitve duševnih bolečin, ki ni zahtevek, za katerega tožnik že po ZST-1 ne bi bil dolžan plačati sodne takse, kar sicer velja za vse ostale postavljene tožbene zahtevke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000915
Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 člen 7, 8. OZ člen 299, 299/2. ZPP člen 157, 158.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - umik tožbe - povod za pravdo - neobstoj povoda za tožbo - odškodninska odgovornost letalskega prevoznika - opomin s pozivom na plačilo - zamuda dolžnika
O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi toženkinega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00002802
OZ člen 302. SPZ člen 100, 105, 105/1, 116. SZ-1 člen 3, 3/4. ZVKSES člen 29. ZFPPIPP člen 20, 160, 160/1, 161, 161/1, 212.
odgovornost za stvarne napake - odgovornost prodajalca za stvarne napake - odgovornost investitorja in izvajalca del - zahtevek za odpravo stvarnih napak - stvarne napake na skupnih delih stavbe - aktivna legitimacija upravnika za uveljavljanje zahtevka na podlagi odgovornosti za stvarne napake - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - skrita napaka - (ne)pravočasnost grajanja napak - pravne posledice začetka prisilne poravnave - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - sodni depozit - pogoji za sodni depozit
Tožniki s tožbo zahtevajo odpravo napak na skupnih delih večstanovanjskih stavb v stanovanjsko poslovnem naselju P. Legitimacija prvo tožeče stranke (upravnika) temelji na določilu 29. člena ZVKSES. Legitimacija etažnih lastnikov, ki so hkrati solastniki skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ oziroma četrti odstavek 3. člena SZ-1), pa temelji na 100. členu SPZ, po katerem imajo pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari in tudi za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov na skupnih delih po obligacijskem pravu.
Zahtevek tožeče stranke za odpravo napak je zahtevek za izpolnitev nedenarne terjatve, ki se po prvem odstavku 161. člena ZFPPIPP z začetkom postopka prisilne poravnave nad insolventnim dolžnikom pretvori v denarno terjatev (po tržni vrednosti ob začetku postopka prisilne poravnave). Glede na to, da je zahtevek tožeče stranke mogoče pretvoriti v denarno terjatev, ne gre za terajtev, ki ne bi vplivala na premoženje drugo tožene stranke oziroma na stečajno maso, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje.
Sodni depozit ni namenjen zavarovanju terjatve, ampak so temu namenjeni drugi instituti izvršilnega prava.
plačilo dvojne are - neizpolnitev pogodbe, za katero je odgovorna stranka, ki je prejela aro - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - nakup nepremičnine, obremenjene s hipoteko
Pri ugotavljanju, ali je tožena stranka odgovorna v smislu drugega odstavka 65. člena OZ za neizpolnitev Dogovora, ker ni uredila izbrisov hipotek na nepremičninah, je bilo ob predvideni sočasni izpolnitvi, da se s kupnino, ki naj bi jo plačala tožeča stranka, poplača hipotekarni upnik in s tem razbremeni nepremičnina hipoteke, pomembno, kaj sta se v zvezi s tem stranki dogovarjali. Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče (česar pritožba ne izpodbija), posebnega dogovora v zvezi s tem, kako bosta ravnali, ni bilo. Glede na naravo posla samega (101. člen OZ), je v takšni pravni situaciji najpogostejši način realizacije posla takšen, da hipotekarni dolžnik predloži (prek prodajalca) pismo o nameri, v katerem zapiše pogoje, pod katerimi je pripravljen izdati izbrisno pobotnico za vpisano hipoteko, od tedaj dalje pa kupec lahko brez tveganj plača kupnino.
ZUTD člen 11, 129, 155, 156, 157.. ZUP člen 9.. URS člen 22.. - člen 42, 42/4, 54, 54/2.
brezposelnost - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb
Uradna oseba pri nadzoru aktivnega iskanja zaposlitve zahteva predložitev dokazil. Gre za potrdila delodajalcev o odzivu na napotnice in vabila, fotokopije prijav na prosta delovna mesta s potrdilom pošte, izpise e-sporočil, zapise v zaposlitvenem dnevniku, ki ga vodi iskalec zaposlitve, podatke o izbiri kandidata na prosto delovno mesto in druga dokazila, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti aktivno iskanje zaposlitve. Vendar pa zgolj predložitev ali nepredložitev navedenih listinskih dokazil v odrejenem roku ne zadošča za izdajo zakonitega upravnega akta o ugotovitvi, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve. Za zakonito upravno odločitev morajo biti stranki zagotovljene nekatere temeljne procesne garancije, katerih opustitev sama po sebi pomeni bistveno kršitev postopka in nezakonitost posamičnega upravnega akta.
Toženkino pravno naziranje, da v okoliščinah konkretnega primera tožnici ni bilo potrebno dati možnosti izjasnitve z neposrednim zaslišanjem o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, češ da je to možnost imela s predložitvijo ustreznih listinskih dokazil, je zmotno in v nasprotju s temeljno določbo 9. člena ZUP-a in s tem tudi z ustavno pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
zdravstveno stanje - mirovanje pravice do štipendije - nadaljnje prejemanje - državna štipendija
Tožnica je študentka s posebnimi potrebami. O tem, kakšen vpliv je imelo tožničino zdravstveno stanje za njeno izobraževanje in nedokončanje 2. letnika toženec ni ugotavljal. Zato je dejansko stanje v zvezi s tem vprašanjem in v zvezi z izpolnjevanjem ostalih pogojev za nadaljnje prejemanje državne štipendije za študijsko leto 2015/2016 nepopolno ugotovljeno.
priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidnost
V izvedenskem mnenju, dopolnilnem izvedenskem mnenju in izpovedi sodnega izvedenca je sodišče prve stopnje imel dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da pri tožniku v spornem obdobju ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma, se v navedenem obdobju tožnikovo zdravstveno stanje ni toliko ali tako poslabšalo, da bi potreboval dodatne omejitve pri delu. Pravilno je zaključilo, da posledično za priznanje novih pravic tožniku ni nobene podlage.
V delovnem razmerju je delavec šibkejša stranka. Zaradi tega se ne more odpovedati zakonsko zagotovljenim pravicam. Tako je potrebno razumeti tudi odločbo ustavnega sodišča, po kateri se delavec ne more odpovedati pravicam iz delovnega razmerja, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi. Ker je delavec skladno s 137. členom ZDR-1 upravičen do izplačila nadomestila plače, se tudi temu ne more odpovedati.
plačilni nalog - plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - podaljšanje roka
Sodna taksa mora biti plačana v roku, ki je določen v plačilnem nalogu. Rok je sicer mogoče podaljšati, a le s predlogom znotraj s plačilnim nalogom določenega roka, a tega tožnik ni predlagal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSK00007672
ZFPPIPP člen 34, 34/4, 34/4-1, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 43, 44, 44/5, 236. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost poslovodstva - prosta podjetniška presoja - neenako obravnavanje upnikov - odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora - neposlovna odškodninska odgovornost - pravila o dokaznem bremenu - insolventnost družbe - neobrazloženost sodbe
Ko bi ugotovilo, kdaj je prišlo do insolventnosti, bi moralo ravnanje tožencev primerjati z ravnanjem, kakršno je zahtevano v 34. do 39. členu ZFPPIPP. Upoštevati je namreč treba, da odškodninska odgovornost poslovodstva in članov NS, kot je urejena v 42. in 43. členu ZFPPIPP, nima značaja odgovornosti za nastanek finančnega položaja insolventnosti družbe, temveč samo za kršitev prepovedi in zapovedi, določenih v 34. do 39. členu ZFPPIPP.
Določbe 35. do 39. člena ZFPPIPP omejujejo prosto podjetniško presojo članov poslovodstva ob nastanku insolventnosti, saj določajo, katere ukrepe mora poslovodstvo izvesti in v kakšnem času.
Dokazno breme se prenese na toženo stranko, ki mora izkazati, da preusmeritev finančnih tokov na drugo osebo ni pomenila neenakega obravnavanja upnikov, ker naj bi dejansko šlo le za plačila in obveznosti, nujne za redno poslovanje družbe.
Kriteriji v 34. členu ZFPPIPP so določeni primeroma. Kriterija neznatne vrednosti in posebnih okoliščin nista našteta med njimi, zato bi morali toženci izkazati, da je šlo za plačila in prevzem obveznosti, ki so nujni za redno poslovanje družbe in da zato ne pomenijo neenakega obravnavanja upnikov.
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - višina uporabnine - obseg vrnitve pri neupravičeni obogatitvi - tek zakonskih zamudnih obresti - dokaz z izvedencem - postavitev drugega izvedenca
V skladu z določbo 193. člena OZ se mora ob vračanju neupravičeno pridobljenega plačati tudi zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve tožbe. Nepoštenost je treba izrecno zatrjevati in dokazovati in se ne domneva. Takih trditev pa tožnika v postopku nista postavila in šele v pritožbi trdita, da so toženci v slabi veri, kar pa je glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP prepozno, ker nista izkazala, da tega brez svoje krivde nista mogla navesti že pred sodiščem prve stopnje. Odločitev sodišča prve stopnje, da zamudne obresti tečejo od dneva vložitve tožbe oziroma nadaljnjih razširitev, je zato pravilna
ZZVZZ-UPB3 člen 23, 23/1, 23/1-1, 26.. ZZDej-UPB2 člen 1, 3.. - člen 254.
povrnitev stroškov zdravljenja - porod - opravljanje zdravstvene dejavnosti - dovoljenje - licenca za opravljanje dejavnosti - porod na domu - babiška dejavnost
Licence, ki jih tako kot pri zdravnikih, tudi babicam za babiško nego na domu porodnic podeljuje ustrezno združenje oziroma zbornica in je veljavna licenca pogoj za opravljanje poklica, ni mogoče enačiti z dovoljenjem, ki ga je za opravljanje zdravstvene dejavnosti tudi na področju babiške nege dolžan izdati pristojni resorni upravni organ. Pred izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in morebitno koncesijsko pogodbo z zavarovalnico, babiške dejavnosti s. p. ni mogoče šteti za zdravstveno dejavnost, izenačeno z dejavnostjo javnih zdravstvenih zavodov. Posledično ni zavezanosti toženega zavoda k povračilu stroškov zdravljenja zavarovani osebi s tem v zvezi.
Pritožnici sicer ni mogoče odrekati pravice, da je rodila doma ob pomoči strokovno usposobljene babice. Za takšen način se je odločila, kljub izdani napotnici za porod v zdravstvenem zavodu (porodnišnici) in tveganju ob morebitnih zapletih. Vendar pa ob dejstvu, da ji je pomoč pri porodu nudila samostojna babica A.A. s. p., ki ni imela dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, kaj šele koncesijske pogodbe, z zahtevkom za povračilo stroškov poroda iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne more uspeti.
Za ugoditveni del sodbe o invalidnini za telesno okvaro (TO) stranskemu intervenientu ni mogoče priznati povračila sodnih stroškov, saj za ta del postopka ne more imeti pravnega interesa za izid spora. Iz naslova dosojene invalidnine za TO nima nobenih obveznosti do svojega delavca.
dodatni sklep o dedovanju - dodatno najdeno premoženje - zemljiškoknjižno stanje - domneva o lastniku nepremičnine
V primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
Zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.
starostna pokojnina - odmera pokojnine - družbenik zasebne družbe - poslovodna oseba
V zadevi je sporna odmera pokojnine. Ključno vprašanje je, ali je potrebno tožnika obravnavati kot zavarovanca, ki naj bi bil pravilno v zavarovanje vključen kot družbenik zasebne družbe, ki je istočasno tudi poslovodna oseba, ali pa kot zavarovanca, ki je v zavarovanje vključen kot delavec. Po stališču pritožbenega sodišča je v sporni zadevi potrebno upoštevati zavarovalno podlago 001, torej, da je bil tožnik v zavarovanje vključen na podlagi delovnega razmerja. Sklicevanje tožene stranke, da je bil istočasno tudi družbenik in poslovodna oseba, na samo odločitev nima vpliva.
pogodba o opravljanju upravniških storitev - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi - spor majhne vrednosti - uveljavljanje kršitve pravila o prekluziji - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je sledilo tožničinim navedbam v zvezi z višino teh stroškov in pri tem uporabilo kvadraturo in število posameznih delov, ki jih je v obrazložitvi sodbe tudi povzelo in hkrati izračune preverilo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je bilo pravilno, saj je toženec podal le pavšalne ugovore. Zgolj nerazumevanje tega, kako se delitev vrši, ne daje podlage za drugačen zaključek.