Na podlagi zgornjih dejanskih ugotovitev v postopku in stališča, da gre prvenstveno za stvarno služnost namenjeno opravljanju podjema določene pravne osebe, je sodišče prve stopnje presodilo, da je nepravo stvarno služnost mogoče ustanoviti za nedoločen čas.
Pri obeh obdolženih gre sklepati na njuno nasilniško naravo ter vztrajnost pri izživljanju nad načrtno izbranimi posamezniki z njune strani, v konkretnem primeru nad oškodovancem, pri čemer se nista ozirala na posledice, ki jih je zaradi izvršitve njihovega načrta le-ta utrpel. Oba obdolženca pa naj bi očitana dejanja storila tudi zaradi lastnih premoženjskih interesov, saj naj bi po tem, ko je oškodovanec že bil žrtev brutalnega napada in ropa, z nadaljnjim izsiljevanjem iztržila še dodatno 2.700,00 EUR, kar njuno ponovitveno nevarnost še dodatno utemeljuje.
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni izkazala intervencijskega interesa, ker v zemljiško knjigo ni vpisana kot hipotekarna upnica. Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja namreč ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka. Cesionar torej pridobi stranske pravice že s samim odstopom terjatve.
Zakon o zemljiški knjigi oblikovalni učinek vpisov omejuje na pridobitev in prenehanje stvarnih pravic na nepremičninah. Pri prenosu hipoteke v primeru cesije pa ne gre ne za pridobitev, ne za prenehanje pravice. Hipoteka že obstaja in je z učinkom erga omnes vezana na zastavljeno nepremičnino. S cesijo terjatve se samo prenese na novega upnika.
Zgolj okoliščina, da tožnikova pooblaščenka na napotnici, ki jo je vrnila pristojnemu organu za BPP, določenih stroškov ni priglasila, na odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka po temelju ne more vplivati. Sodišče prve stopnje se v pravdnem postopku z vprašanji, kateri stroški so bili priglašeni pristojnemu organu za BPP, ali so priglašeni (ne)utemeljeno in v kakšnem znesku bodo upravičencu priznani, ne ukvarja, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojen organ za BPP. Odločanje o BPP je namreč ločeni postopek, ki je s pravdnim postopkom sicer smiselno povezan, ni pa njegov del in na pravdni postopek tudi ne vpliva v smislu, za katerega se zavzema tožnik.