• Najdi
  • <<
  • <
  • 30
  • od 50
  • >
  • >>
  • 581.
    VSL Sklep III Cp 1868/2025
    17.10.2025
    DEDNO PRAVO
    VSL00089107
    ZD člen 210, 210/1, 210/3, 213, 213/3.
    zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - sporna dejstva med dediči - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilo dediču
    Sklenjena pogodba zavezuje taka, kot je, dokler ni izpodbita. Dokazno breme je na tistem, ki trdi, da v resnici ni bilo dogovorjeno to, kar je v pogodbi zapisano.
  • 582.
    VSL Sklep II Cp 2087/2024
    16.10.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00089147
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    obrazloženost sodne odločbe - kršitev pravice do izjave - pravica do poštenega sojenja - razveljavitev sodbe - pravno pomembna dejstva - sporen obstoj dolga - poslovno sodelovanje - posojilo - dokazno breme
    Obrazložena sodna odločba je bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave. Pomeni obveznost sodišča, da se seznani z navedbami strank, jih pretehta ter se do njih, če so za odločitev bistvene, v obrazložitvi odločbe opredeli. Pri tem ni nujno, da je odgovor na navedbe stranke vedno izrecen (ekspliciten). Da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in da jih je obravnavalo, je lahko razvidno tudi posredno (implicitno), iz drugih razlogov obrazložitve.

    Ni izključeno, da je tožnikov izhodiščni vložek, kljub ugotovljenemu poslovnemu sodelovanju, predstavljal posojilo in ne tveganega ter v primeru neizpolnitve obveznosti nezavarovanega kapitala.

    Dokazno breme, da je bilo posojilo dano oziroma, da je tožnik posodil zatrjevani znesek tožencu, je bilo na tožniku. V kolikor sodišče ugotovi, da je tožnik svoje trditve dokazal, je na toženca prevaljeno dokazno breme o vračilu posojila (ki ga toženec ni zatrjeval, glede na to, da je trdil, da posojila sploh ni bilo).
  • 583.
    VSL Sodba II Cp 2153/2024
    16.10.2025
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00088570
    OZ člen 10, 131, 179.
    vmesna sodba - delna zamudna sodba - padec drevesa - protipravno dejanje - dolžnostno ravnanje - opustitev dolžnostnega ravnanja - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - pravni pojem - dejanske trditve v tožbi - nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in dokazi - odmera pravične denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - pavšalne pritožbene navedbe
    Ključni pritožbeni očitek, da naj toženka ne bi bila zemljiškoknjižna lastnica, da ne gre za dejstvo in da je ta trditev v nasprotju s predloženimi dokazi, ne drži. Lastnik je preprost pravni pojem, ki je kot tak v splošni, vsakdanji uporabi v pomenu opisa dejstev. Prevladujoče stališče pravne teorije je, da mora sodišče take tožbene navedbe sprejeti kot dejanske trditve.
  • 584.
    VSC Odločba I Kp 11635/2019
    16.10.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00088917
    ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2 26.
    odložitev izvršitve kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni - predložitev dokazil - zavrnitev prošnje

    Ker iz priloženih dokazil tudi po oceni pritožbenega sodišča, ne izhaja noben razlog po 24. členu ZIKS-1, torej tudi ne uveljavljeni razlog, da je v obsojenčevi ožji družini kdo huje bolan in je nujno potrebna obsojenčeva pomoč (pri čemer morata biti oba pogoja podana kumulativno), je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi obsojenčeve prošnje pravilna in zakonita.

    Odveč je razprava o potrebnosti izvedenca s področja medicinske stroke, upoštevaje, da je sodišče prve stopnje zgolj pravilno presodilo, da zahtevani pogoj o nujni potrebnosti pomoči obsojenca hudo bolnemu očetu, iz dokazil, ki jih je obsojenec predložil, ne izhaja.

  • 585.
    VSM Sklep III Cp 573/2025
    16.10.2025
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00089314
    DZ člen 171.
    omejitev starševske skrbi - postavitev otroka pod skrbništvo - alkoholizem

    Podani so razlogi, zakaj bi brez omejitve starševske skrbi bil mladoletni A. A. ogrožen, in sicer, ker se nasprotni udeleženec zdravi zaradi alkoholizma, to zdravljenje pa je šele v začetni fazi, kot izhaja zlasti iz 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je sodišče prve stopnje povzelo izvedensko mnenje izvedenca psihiatrične stroke. Iz navedenega izvedenskega mnenja izhaja, da so pri nasprotnem udeležencu prisotni znaki sindroma odvisnosti od alkohola, da izvidi kažejo na dalj časa trajajoče čezmerno uživanje alkohola ali prepovedanih substanc, odvisnost od alkohola je zmerno izražena, kar pa v kombinaciji z narcistično osebnostno strukturo z impulzivnimi potezami bistveno zmanjšuje čustvene in voljne zmožnosti nasprotnega udeleženca v zadnjih letih. Pri nasprotnem udeležencu je podana šele začetna abstinenca od alkohola, pri čemer se alkoholizma še ni ozdravil, ker še nima pomembnega uvida in obžalovanja preteklega ravnanja in želje po popravilu preteklih ravnanj (skrb in nega mladoletnega otroka, kar je oče zanemarjal zaradi odvisnosti alkohola v zadnjih letih).

  • 586.
    VSL Sodba in sklep I Cpg 212/2024
    16.10.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00088590
    OZ člen 590, 597, 598, 599, 599/3, 617.
    zakupna (najemna) pogodba - najemna pogodba za lokal - odgovornost zakupodajalca za pravne napake - epidemija - raba
    Omenjeni primer nemožnosti rabe ni povsem identičen z v tej zadevi obravnavanim, saj: 1. ukrepov, ki so bili razlog za omejitve rabe lokala, ni sprejel tretji, temveč tožeča stranka kot najemodajalka in 2. se ukrepi ne nanašajo na gostinsko dejavnost samo, temveč je bilo njeno opravljanje zaradi omejitve obiskov onemogočeno oziroma omejeno. Je pa primerljiv, zlasti z vidika ravnanj, ki omejujejo rabo za namen, zaradi katerega je bila najemna pogodba sklenjena, in ki niso protipravna. Primera se torej v lastnostih, ki so ratio legis zgoraj navedene določbe OZ, ujemata. Zato ima tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča ob analogni uporabi tretjega odstavka 599. člena OZ pravico do znižanja najemnine.
  • 587.
    VSL Sklep IV Cp 1780/2025
    16.10.2025
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00089060
    DZ člen 135, 141, 141/5, 183, 183/1, 189, 190. ZSDP-1 člen 73.
    razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - stiki - korist mladoletnega otroka - preživnina - določitev preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - otroški dodatek
    Če se starša ne sporazumeta, kdo bo uveljavljal pravico do otroškega dodatka, družinsko sodišče nima podlage za določitev upravičenca, ker ga določa že 73. člen ZSDP-1.
  • 588.
    VSL Sklep Cst 252/2025
    16.10.2025
    INSOLVENČNO PRAVO
    VSL00088436
    ZFPPIPP člen 47, 48, 53, 53/3, 53/7, 53/7-3, 57, 78, 78/2, 81, 82, 82/1, 83, 83/5, 84, 86, 86/3, 86/5, 86/8, 86/9, 119a, 365, 365/2, 365/2-3. ZST-1 člen 24, 24/1. ZST-1 tarifna številka 5201.
    postopek osebnega stečaja - ugovor dolžnika - sklep o končni razdelitvi - končni načrt razdelitve - nadomestilo upravitelja - strošek sodne takse - razlogi za izpodbijanje
    Čeprav so v skladu s 1. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP odločitve o ugovorih del sklepa o razdelitvi in se o njih ne odloča samostojno, je bilo glede na konkretne okoliščine v tem postopku, treba razveljaviti odločitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka, in sicer opravo končne razdelitve na podlagi končnega načrta končne razdelitve stečajne mase. Upravitelj je tisti, ki mora na podlagi odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru izdelati nov končni načrt končne razdelitve (drugi odstavek v zvezi s 3. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP).

    S pritožbo proti sklepu o končni razdelitvi pa je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. tega člena tega zakona in končni načrt razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov (prvi odstavek 366. člena ZFPPIPP).
  • 589.
    VSK Sklep II Kp 10815/2023
    16.10.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00090688
    KZ-1 člen 134a, 134a/1. ZKP člen 96, 96/1, 97, 344, 344/2 358-2, 360/3.
    varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - izrek sklepa - kaznivo dejanje zalezovanja - zalezovanje - dejansko stanje - narok v nenavzočnosti - sprememba predloga za izrek varnostnega ukrepa - nepristranskost izvedenca - stroški kazenskega postopka
    Po presoji pritožbenega sodišča zadostuje, če se v izreku sklepa navede izrečen varnostni ukrep in maksimalen zakonski čas trajanja ukrepa, opis protipravnega dejanja in pravna opredelitev pa se navedeta v obrazložitvi sklepa.

    Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede obravnavanega očitka, a četudi se ta očitek izpusti, upoštevajoč izpolnjenost vseh pogojev za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, na odločitev nima nobenega vpliva.

    Ker neprištevni storilec protipravno dejanje sicer stori, vendar zanj ni kriv, smiselna uporaba določb o stroških postopka narekuje uporabo prvega odstavka 96. člena ZKP, ki se uporablja tudi v primeru, ko je obdolženec oproščen obtožbe iz razloga po 2. točki 358. člena ZKP, torej tedaj, ko so podane okoliščine, ki izključujejo krivdo. Potrebne izdatke oškodovanca in nagrado ter potrebne izdatke njegovega pooblaščenca mora v skladu z določbo 97. člena vselej plačati zastopani, ne glede na to, kdo je po odločbi sodišča dolžan plačati stroške kazenskega postopka. Tudi takrat, ko sodišče izda oprostilno sodbo, nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca ne bremenijo proračuna, zato o višini teh stroškov iz 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP sodišče niti ne odloča.
  • 590.
    VSL Sklep II Cp 1663/2024
    16.10.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090347
    ZIZ člen 272. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 87, 88, 88/1.
    začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - ureditvena začasna odredba - kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - praksa SEU - namen zavarovanja z začasno odredbo - varstvo potrošnikov
    V obravnavani zadevi se kot pravno relevantna izpostavlja okoliščina, da je tožnik od toženke prejel 100.274,63 EUR kredita, v času vložitve tožbe pa ga je odplačal v znesku 92.633,08 EUR. Glavnice, izplačane iz naslova toženkine izpolnitve kreditne pogodbe, tožnik torej še ni odplačal. Dokler ni odplačal kredita v višini prejetega zneska, ni mogoč zaključek, da mu nastaja škoda. Ker glavnice tožnik še ni odplačal, mu vsaj do njenega odplačila ne bo potrebno spreminjati tožbe za med postopkom plačane obroke. Tako mu ne bodo nastajali stroški povezani s spremembo tožbe. Do tega bo prišlo šele, ko in če bo odplačal glavnico, torej ko bo toženki vrnil, kar je od nje po pogodbi prejel. Poleg tega je glede na tožnikove trditve mogoče zaključiti, da bi bila v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka, zanj težja obveznost, da naenkrat vrne celoten še dolgovani znesek, kot pa da ga tekom postopka vrača v mesečnih obrokih do končnega poplačila izročenega zneska kredita. Tako bi nastal položaj, ki bi imel v primeru izdaje predlagane začasne odredbe za tožnika hujše negativne posledice kot v primeru njene neizdaje. Tak položaj pa je v nasprotju z varstvom potrošnika, ki je osnovni cilj Direktive.
  • 591.
    VSC Sodba Cpg 70/2025
    16.10.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00088580
    ZZVZZ člen 87.
    poškodba na delu - soprispevek - navodila delodajalca - odgovornost delodajalca - regresna pravica ZZZS
    Tezo, da vsak povprečen človek ve, da je potrebno stroj, preden se posega v območje njegovega delovanja, izklopiti, opraviti delo in nato stroj ponovno vklopiti, je treba aplicirati na konkreten primer. Slednji je takšen, da je bil poškodovani delavki, ki je sicer imela opravljeno usposabljanje iz varstva pri delu, pri toženki predstavljen nevaren način dela; da je toženka delo brez zaščite stroja in njegovega ugašanja ne samo dopuščala, ampak celo zahtevala, saj bi zaščita in ugašanje ter vklapljanje stroja privedli do manjše storilnosti; da je šlo za tretjo nesrečo na predmetnem stroju; da je bila zaščita, kljub opozorilom zunanjega sodelavca toženke za varstvo pri delu, po nalogu toženke odstranjena; da navodil za varno delo, ki so bila na stroju, nihče (op. tudi sama toženka) ni spoštoval; da je delavka ravnala po navodilih in da (op. zato) drugače dela ne bi mogla opravljati; ipd. (glej obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje, iz katere so razvidne številne kršitve toženke iz področja varstva pri delu, ki so privedle do nastanka sporne delovne nesreče). Ob vsem navedenem se izkaže dejstvo, da je bilo stroj mogoče izklopiti, za povsem izvzeto iz celotnega konteksta obravnavanega spora. Gre za okoliščino, ki sama po sebi ne izkazuje zmotne uporabe materialnega prava. Poenostavljeno povedano je bila delavka s strani toženke praktično poučena o nevarnem načinu dela in slednja je takšen način dela ne samo dopuščala, ampak celo zahtevala. Zato gola možnost ugašanja stroja ni okoliščina, ki utemeljuje soprispevek delavke k nastali nezgodi.
  • 592.
    VSL Sklep III Cp 1778/2025
    16.10.2025
    DEDNO PRAVO
    VSL00088903
    ZD člen 33, 33/1, 212. DZ člen 67, 68.
    napotitev dediča na pravdo - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine - vrednost stvari - potrebe zakonca - soprispevek k povečanju ali ohranitvi premoženja - skupno pridobivanje - skupna lastnina zakoncev - lastništvo premičnine
    Določba 33. člena ZD omogoča zgolj, da se iz zapuščine izločijo predmeti, ki niso večje vrednosti in kateri so se v času skupnega gospodinjstva z zapustnikom rabili za zadovoljevanje vsakdanjih potreb.
  • 593.
    VSL Sodba I Cpg 404/2025
    16.10.2025
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00088853
    SPZ člen 27, 27/1, 93. ZVKSES člen 15, 15/4, 70, 70/1, 70/1-5. ZFPPIPP člen 24, 24/2, 24/2-2. OZ člen 111.
    stečajni postopek - ugovor prodane in izročene stvari - lastniška posest - varstvo kupcev stanovanj - zadržanje dela kupnine - pravne posledice začetka stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - argument teleološke redukcije - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pravila vračanja
    "Če je prodajalec kupcu pred začetkom stečaja izročil posest nepremičnine, vendar mu ni izstavil zemljiškoknjižnega dovolila, je le delno izpolnil svojo obveznost. […] [P]oložaj, ko je insolventni dolžnik pred začetkom stečajnega postopka že izročil posest nepremičnine, obravnavati po pravilih o vzajemno neizpolnjeni dvostranski pogodbi, ne glede na to, ali je kupec pred začetkom stečaja plačal celotno kupnino ali le del kupnine. Zato lahko pri tem položaju kupec tudi po začetku stečajnega postopka uveljavlja zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, saj za terjatve, ki izvirajo iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, začetek stečajnega postopka ne povzroči nobenih pravnih posledic (prvi odstavek 265. člena ZFPPIPP)." Med zapisom in pravo pravno vsebino določbe neredko ni preprostega enačaja, včasih pa je rezultat jezikovne razlage treba celo predreti (z argumentom teleološke redukcije). V tem primeru je takšno predrtje utemeljeno. Nesmiselno bi bilo z vidika varovalnega režima ZVKSES, da bi bil potrošnik bolje varovan, če ne bi plačal vse kupnine, kot če jo plača v celoti.
  • 594.
    VSM Sodba IV Kp 84577/2022
    16.10.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00089224
    KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1, 324/3.
    nevarna vožnja v cestnem prometu - dejanske okoliščine poteka prometne nesreče - konkretizacija zakonskega znaka - vzročna zveza - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in povzročitvijo nesreče - pretrganje vzročne zveze - nepredvidljiv dogodek
    Pritožbeno izpostavljene okoliščine - vožnja ponoči, megla, spolzko vozišče in gost promet - namreč niso dodatni zakonski znaki kaznivega dejanja, temveč dejanske okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri presoji, ali je obdolženi tempore criminis vozil s prilagojeno hitrostjo, ter ali je bila njegova vožnja objektivno in subjektivno nevarna. Gre torej zgolj za konkretizacijo zakonskega znaka "vožnja, ki povzroči neposredno nevarnost", ne pa za razširitev ali spremembo opisa kaznivega dejanja. Pritožbeno zatrjevanje, da takšne okoliščine ne sodijo v izrek prvostopenjske sodbe, zato ni točno, saj so lahko v opisu kaznivega dejanja navedene tudi dejanske okoliščine, ki konkretizirajo način storitve, kar omogoča ustrezno presojo izpolnjenosti zakonskih znakov.

    Zagovornik ne upošteva, da vzročna zveza ni pretrgana, kadar dejanje oškodovanca ali tretje osebe ne predstavlja izrednega in nepredvidljivega dogodka, temveč spada v okvir običajnih prometnih situacij, ki jih mora voznik, še posebej v stanju popolne prisebnosti in ob vožnji s prilagojeno hitrostjo, pričakovati in nanje ustrezno reagirati.
  • 595.
    VSL Sklep I Cp 1032/2025
    16.10.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00088642
    DZ člen 239, 240, 241, 243, 254.
    postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - primernost skrbnika - pravica do izjave - naloge skrbnika
    Pritožbeno sodišče zavrača navedbe nasprotne udeleženke, da ji ni bila dana možnost izraziti mnenje o postavljeni skrbnici, kakor tudi njene navedbe, da se ni strinjala z njenim imenovanjem. Predlagatelj je 22. 8. 2024 nasprotno udeleženko obiskal na domu ter jo seznanil, da bo začel postopek njene postavitve pod skrbništvo in da bo za skrbnico predlagal B. B. Nasprotna udeleženka se je s predlagano skrbnico strinjala in to potrdila s podpisom zapisnika.

    Pritožba ne vzbudi pomisleka, da ima postavljena skrbnica osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje skrbniških obveznosti.

    Naloge skrbnice so opredeljene tako, da nasprotni udeleženki nudijo pomoč in podporo, ne da bi jo hkrati omejevale v samostojnem nastopanju v pravnem prometu.
  • 596.
    VSM Sklep III Cp 692/2025
    16.10.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00088974
    DZ člen 189, 190, 197, 197/1.
    višina preživnine za otroka - odmera preživnine - zahtevek na zvišanje preživnine - zmožnost plačevanja preživnine - nadstandardne potrebe - bistvena sprememba - premoženjsko stanje staršev - sprememba višine preživnine
    Ugotovljeno dejansko stanje je zato potrebno presojati z upoštevanjem, da se dohodek očeta od zadnje odločitve o višini preživnine ni zvišal, nasprotno, da se je zvišal dohodek matere, ter da se s strani matere zatrjevano bistveno povečanje mesečnih potreb otrok od leta 2021, nanaša predvsem na nadstandardne prostočasne aktivnosti. Celovita presoja vseh okoliščin, relevantnih za odločitev ali so podani pogoji za vnovično odločanje o zvišanju preživninske obveznosti očeta (določba 197. člena DZ), zato utemeljuje zavrnitev materinega predloga.
  • 597.
    VSL Sodba II Cp 1954/2024
    16.10.2025
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00088963
    URS člen 23. ZPP člen 131, 131/1.
    denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - krivdna odškodninska odgovornost - žaljiva izjava - vprašanje žaljivosti izjave - objektivno žaljivo ravnanje - izjava v drugem pravdnem postopku - izjava, dana v kazenskem postopku - pravica do sodnega varstva - svoboda izražanja
    Svoboda izražanja je bistvenega pomena za učinkovito uveljavljanje pravice do poštenega sojenja. V sodnih postopkih morajo stranke imeti možnost, da predstavijo svoje videnje spora na svoj način, kakor so ga same doživele, četudi pri tem uporabijo opise, stališča in argumente, ki so za drugo stran nesprejemljivi in kot taki (subjektivno) žaljivi.

    Dejstvo, da kazenski in pravdni postopek nista imela neugodnega izida za (tukajšnjega) tožnika, samo po sebi še ne pomeni, da so bile navedbe toženca v teh postopkih neresnične in žaljive. Enačenje zavržene kazenske ovadbe s krivo ovadbo in umaknjene tožbe z izmišljeno (šikanozno) tožbo je neustrezno. Vsaka zavržena kazenska ovadba namreč še ne pomeni krive ovadbe niti vsak umik tožbe še ne kaže na to, da tožba ni imela nobene dejanske in pravne podlage (nasprotna razlaga bi pomenila izvotlitev ustavne pravice do sodnega varstva). Protipravnost ravnanja je podana le tedaj, ko je prišlo do (namerne) zlorabe pravice do sodnega varstva.
  • 598.
    VSK Sklep I Kp 63693/2025
    16.10.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00089106
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 272, 272/2. KZ-1 člen 186, 186/1.
    pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
    Sodišče prve stopnje je za količino zaseženih tablet ocenilo, da bistveno presega količino, ki bi jo obdolženec lahko imel za lastno rabo, ne glede na to, da gre za odvisnika, posebej upoštevaje, da dnevno prejema tudi substitucijsko terapijo.

    Pravilno je zaključilo, da naj obdolženca predhodne obsodbe za istovrstno kaznivo dejanje in izrečene zaporne kazni ne bi odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj, iz česar je utemeljeno sklepalo tudi o obdolženčevi vztrajnosti pri njihovem izvrševanju.

    Glede na prejšnje življenje obdolženca je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da z milejšimi ukrepi ponovitvene nevarnosti ne bi bilo mogoče odpraviti, pravilen, saj so milejši ukrepi primerni za storilce, za katere je mogoče pričakovati, da bodo pravila izvrševanja milejšega ukrepa spoštovali, kar pa za obdolžence, pri katerih sodišče ugotovi vztrajnost pri izvrševanju kaznivih dejanj, kot je to v obravnavanem primeru, ni mogoče ugotoviti.
  • 599.
    VSL Sodba I Cpg 534/2024
    16.10.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00088955
    OZ člen 270, 270/1, 280, 280/1. ZDavP-2 člen 173, 173/1.
    izpolnitev obveznosti - davčna izvršba - plačilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi - izpolnitev terjatve s strani tretjega
    Če je stranka izpolnila obveznost kot dolžnikov dolžnik na podlagi sklepa o davčni izvršbi, je s tem izpolnila obveznost osebi, ki jo določa zakon, to je ZDavP-2. Takšna izpolnitev je skladna s prvim odstavkom 280. člena OZ. Z izpolnitvijo obveznosti pa je ta prenehala.
  • 600.
    VSL Sodba V Cpg 505/2024
    16.10.2025
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00089054
    ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/2, 44/2-b, 52e, 52e/2, 52e/2-b, 114, 114/1, 114/1-b, 114/4, 114/4-a. ZIL-1F člen 39, 39/1.
    tožba za ugotovitev ničnosti znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - trditveno in dokazno breme - razlikovalni učinek znamke - verjetnost zmede - podobnost blaga - povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke - merilo povprečnega potrošnika - zmeda potrošnika glede izvora blaga
    Sodišče Evropske unije je opredelilo dejavnike za ugotavljanje podobnosti blaga, in sicer: narava blaga, namen blaga, način njegove uporabe, njegova dopolnilnost, konkurenčnost ali zamenljivost, distribucijske poti/prodajne točke, upoštevna javnost, običajni izvor. Ti dejavniki so pravni pojmi, opredelitev meril za njihovo presojo je vprašanje prava. Vendar pa je vprašanje dejstev, ali in v kakšnem obsegu so ti dejavniki v konkretnem primeru izpolnjeni.

    Verjetnost zmede v javnosti v smislu točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Tako je verjetnost zmede izključena, če se ne zdi, da potrošnik pripisuje spornemu blagu, da izvira od enega ali od ekonomsko povezanih subjektov. Razumevanje pojma skupnega izvora blaga se neločljivo navezuje na funkcijo znamke, da zagotavlja potrošniku, da je blago, označeno z znamko, proizvedeno pod kontrolo istega subjekta in bo zato po vsej verjetnosti imelo enako kvaliteto.

    Razlikovalni učinek prejšnje znamke je pomemben dejavnik pri presoji verjetnosti zmede: verjetnost zmede je toliko večja, kolikor je večji razlikovalni učinek prejšnje znamke, znamke z večjim razlikovalnim učinkom pa uživajo širše varstvo kot znamke z majhnim razlikovalnim učinkom. Dejstvo, da ima prejšnja znamka povečan razlikovalni učinek, je v prid ugotovitvi verjetnosti zmede.
  • <<
  • <
  • 30
  • od 50
  • >
  • >>