I. kategorija invalidnosti - ugotavljanje zmožnosti za opravljanje dela
Samo dejstvo invalidske upokojitve v Republiki BiH avtomatično ne predstavlja razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti tudi v Republiki Sloveniji. Pri invalidnosti gre za kombinacijo medicinskih in nemedicinskih kriterijev, zato je potrebno v vsakem primeru posebej ugotavljati izpolnjevanje pogojev po slovenskih predpisih.
prodaja stanovanja na javni dražbi - nadaljnja uporaba nepremičnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - višina nadomestila (uporabnine) - dokazovanje z izvedencem - sodni cenilec - pisno izvedensko mnenje - predlog za zaslišanje izvedenca - ustno zaslišanje izvedenca - tržna najemnina - pripombe na izvedensko mnenje - pavšalna in prepozna pritožbena graja - nestrinjanje z dejstvi
Izvedenec - svojemu strokovnemu znanju navkljub - ne more podati mnenja ali izvida o tem, ali je bilo stanovanje v času prodaje, ki se je zgodila več let nazaj, uporabno, primerno za življenje in ali je v njem bila oprema. To so dejanske okoliščine, ki bi jih z različnimi drugimi dokaznimi sredstvi lahko dokazovali stranki (s fotografijami stanovanja iz tistega časa, zaslišanji oseb, ki so stanovanje videli v tistem času, z morebitnimi drugimi listinskimi dokazi, ki vsebujejo opise stanovanja iz tistega časa …). Izvedenec kot pomočnik sodišča (sam) ne ugotavlja dejstev, ampak odgovarja na strokovna vprašanja, za razjasnitev katerih sodišče nima ustreznega strokovnega znanja.
Če se toženec ni strinjal z izvedenčevo metodo dela in načinom izračuna tržne najemnine v konkretnem primeru, bi to moral argumentirano in konkretizirano izpostaviti že v svojih pripombah na izvedensko mnenje na prvi stopnji. Pavšalni očitki glede pravilnosti mnenja, kot jih šele v pritožbi podaja toženec, so prepozni.
ZUJIK člen 20, 83, 83/1, 85. ZPP člen 5, 7, 212, 214, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. URS člen 14, 22. ZDSS-1 člen 61. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 9, 9/3, 11.
samozaposleni v kulturi - dohodkovni cenzus - plačilo prispevkov za socialno varnost - plačilo prispevkov iz državnega proračuna
Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna je urejena v 83. členu ZUJIK. Po navedeni določbi lahko samozaposleni v kulturi zaprosijo za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje od najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, če njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih, ali gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklic), če delo samozaposlenega v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga poklic zajema. Tožnikovo delo v zadnjih petih letih ne predstavlja izjemnega kulturnega prispevka in zato tožnik ni upravičen do plačila prispevkov za socialno varnost.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087862
ZPP člen 5, 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 15, 272, 272/1.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - novinarski prispevek - zadeve splošnega pomena - namen informiranja javnosti - poseg v čast in dobro ime - objektivna žaljivost - resničnost objavljenih informacij - dvom v verodostojnost - dolžna skrbnost novinarja - kodeks novinarske etike - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - kršitev pravice stranke do izjave - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Prvostopenjsko sodišče je verjetnost resničnosti vsebine prispevkov (in posledično tudi posnetkov, ki so predstavljali "kronski vir" teh prispevkov) utemeljilo kar na njihovi vsebini, tako da je v obrazložitev sklepa preprosto vneslo navedbo novinarke iz posnetka, ki trdi, da resničnost dejstev potrjujejo tudi drugi viri informacij. Obširno povzemanje (citiranje) vsebine prispevkov ne zadošča za obrazložitev sodišča, da je novinarka opravila razumen obseg raziskovanja z uporabo kredibilnih virov, na podlagi katerega je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost dejstev iz objavljenih prispevkov.
Tožnica je argumentirano oporekala verodostojnosti informacij iz posnetkov in v tožbi izpostavila več okoliščin, s katerimi je bila novinarka pred objavo seznanjena in ki bi lahko zamajale avtoriteto navedenega vira informacij in vplivale na vprašanje, ali je novinarka v konkretnih okoliščinah primera sploh opravila razumen obseg raziskovanja. Sodišče prve stopnje bi se moralo podrobneje opredeliti do teh tožničinih navedb in pretehtati verjetnost trditev vsake stranke. V kolikor tehtanje verjetnosti trditev ene in druge stranke ne bi uspelo, pa bi sodišče moralo izvesti dokaze, ki (s stopnjo verjetnosti) potrdijo utemeljenost ali neutemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - denarna odškodnina za negmotno škodo - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - teorija jajčne lupine - teorija adekvatne vzročnosti
Niso utemeljene pritožbene navedbe, da tožničino duševno stanje ni moglo biti porušeno zaradi ravnanja prve toženke, ker naj bi imela že pred tem psihične težave. Zmotno je tudi stališče pritožbe, da nezakonitost akta, ki ga je pripravil delodajalec, ni podlaga za odškodnino. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je prva toženka ravnala protipravno.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 144, 144/1, 144/2, 146, 146/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo - nadurno delo - odreditev nadurnega dela - izjemne okoliščine - nujnost - odklonitev dela
Toženka ni dokazala, da bi tožniku bilo na predpisan način odrejeno nadurno delo, ki bi ga tožnik odklonil. Glede na to, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zaradi neutemeljenosti pisnega opozorila, se pritožbeno sodišče do preostalih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na utemeljenost očitka iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne opredeljuje, saj to ne bi vplivalo na drugačno presojo o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
umik predloga za izvršbo - sklep o ustavitvi izvršbe - ugovor po izteku roka - odpust obveznosti v osebnem stečaju - pravni interes za vložitev ugovora - stroški ugovora po izteku roka
Kljub temu, da je dolžničin ugovor vložen pred umikom predloga za izvršbo, je tudi v tem primeru potrebno zavreči ugovor zaradi odpadlega pravnega interesa, saj si dolžnica z odločitvijo o njem ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega. Ugovoru dolžnice po izteku roka, v katerem je ta uveljavljala, da so ji bile v postopku osebnega stečaja odpuščene obveznosti, bi sodišče prve stopnje tako in tako, če bi bil ta utemeljen, lahko ugodilo le tako, da bi izvršbo ustavilo.
Stečajnega postopka nad dolžnico ni zakrivil upnik, niti ni upnik odgovoren za to, da je dolžnica v postopku osebnega stečaja dosegla odpust obveznosti (prav tako upnik ni bil dolžan ves čas spremljati potek stečajnega postopka nad dolžnico). Upnik je po prejemu dolžničinega ugovora zoper njo dejansko umaknil predlog za izvršbo, vložil ni niti odgovora na njen ugovor. Glede na navedeno ni mogoče šteti, da je upnik dolžnici neutemeljeno povzročil stroške ugovora.
stroški postopka - obrazložena vloga - obrazložen dopis - urnina - pripombe na zapisnik o glavni obravnavi
Vloga z dne 17. 1. 2025, kot tudi vloga z dne 26. 3. 2025, predstavljata obrazloženo vlogo, podano med postopkom. Prva vloga je bila podana na zahtevo sodišča, pri čemer je tožnik obrazložil potek šolanja, kot tudi zaposlitve in pa zdravstvene težave. Priložil je tudi dodatne dokaze. V tem primeru gre sicer za enostavno vlogo, ki je bila posredovana na zahtevo sodišča, ki pa obsega vse, kar je potrebno, da se obravnava. V tem primeru nikakor ni mogoče šteti, da gre zgolj za obrazložen dopis po 3. točki tar. št. 43 OT. Tudi glede vloge z dne 26. 3. 2025 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila potrebna in ustrezno obrazložena.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je narok trajal več kot eno uro in je posledično priznalo 50 točk urnine za porabljeni čas med zastopanjem na naroku dne 20. 12. 2024. Skladno z drugim odstavkom 124. člena ZPP imajo stranke pravico prebrati zapisnik ali zahtevati naj se jim prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. Pooblaščenec toženca je bil na naroku, vendar pa na podani zapisnik (glede začetka in konca naroka) ni podal nobenih pripomb.
zavarovanec - preostala delovna zmožnost - invalid III. kategorije invalidnosti - ustrezna prerazporeditev invalida na delovno mesto - opredelitev pojma svoj poklic
Ključna dolžnost delodajalca do delovnega invalida III. kategorije, je v skladu z delovno zakonodajo premestitev na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in invalidnosti - preostali delovni zmožnosti. Če delodajalec po dokončnosti odločbe o pravici na podlagi invalidnosti, ne more zagotoviti pravic skladno z zakonom, lahko začne postopek za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-2 člen 27, 29, 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2, 53. ZUP člen 129, 129-4. URS člen 8. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 5.
vdovska pokojnina - pogoji za priznanje - I. kategorija invalidnosti - mednarodni sporazum sporazum z bosno - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju
Umrli zavarovanec ni bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, niti ni bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja, kar je ključno. Samo dejstvo, da je bil umrli zavarovanec uživalec predčasne pokojnine po odločbi bosanskega nosilca obveznega zavarovanja, ne pomeni izpolnjenost pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine iz 52. člena ZPIZ-2.
ZUOPP-1 člen 2, 32, 34. DZ člen 151, 154, 170, 171.
nepravdni postopek - nadomestitev soglasja starša - otrok s posebnimi potrebami - varovanje otroka s posebnimi potrebami - zavrženje predloga - usmerjanje otroka s posebnimi potrebami - zavod za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami - ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - korist mladoletnega otroka - največja korist otroka - ogroženost otroka - izjava otroka - trajanje ukrepa - načrt pomoči družini in otroku - nadzor nad izvajanjem starševske skrbi - psihično nasilje - neopredelitev do odločilnih dejstev - razveljavitev sklepa
Odločitev o vključitvi v ustrezen CUDV ni prepuščena volji posameznega starša. Zakon določa obvezno vključitev otrok v izobraževanje, zato se v teh primerih ne postavlja vprašanje, ali starš poda ali ne poda soglasje za vključitev v določen CUDV, za kar se zavzemajo pritožniki, saj so starši dolžni vključiti otroka v CUDV, kot sledi iz odločbe oziroma kot jim nalaga odločba. Sodišče v nepravdnem postopku zato v konkretnem primeru ni imelo podlage, da odloča o nadomestitvi soglasja očeta za premestitev mladoletne A. A. v CUDV, ker so starši dolžni deklico vpisati v tisti CUDV, ki je določen v odločbi ZRSŠ. Če se starši odločbe ne bi držali, zakon CUDV usmerja na obvestilo Inšpektoratu za šolstvo, torej na postopek o prekršku.
Starši lahko sami odločajo o vseh vprašanjih v zvezi z otroci, vendar na način, da skrbijo za korist otroka. Varstvo otrokovih koristi pomeni med drugim skrb za otrokovo življenje in zdravje, vzgojo, varstvo in nego otroka, pa tudi nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje, zastopanje in preživljanje ter upravljanje njegovega premoženja. Država izvede ukrepe za varstvo koristi otroka le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo ali je ne izvajajo v korist otroka. Kadar na predlog upravičenega predlagatelja ali pa po uradni dolžnosti sodišče ugotovi, da je otrok zaradi ravnanja staršev ogrožen, ker je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, ki se kaže lahko na telesnem ali duševnem zdravju ali pa razvoju otroka, izreče ukrep za zaščito otroka trajnejše narave, s katerim poseže v starševsko skrb, da bi glede na stopnjo in način ogroženosti otroka zavaroval njegove koristi.
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/2. ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 350, 350/2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - primerna odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo primerno denarno odškodnino. Pri odmeri odškodnine je ustrezno upoštevalo tako načelo individualizacije odškodnine kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine (drugi odstavek 179. člena OZ). Upoštevalo je intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter vse konkretne okoliščine, ki so podane pri tožniku, kot tudi sodno prakso v podobnih primerih.
INVALIDI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO VARSTVO
VDS00088792
Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 3, 3-1. ZPIZ-2 člen 126, 126/3, 181, 181/6, 194. URS člen 50. ZPP člen 355, 355/1.
nadomestilo za invalidnost - vračilo preplačila ZPIZ - III. kategorija invalidnosti - sprememba - delovno mesto - ustavitev izplačevanja nadomestila
Za presojo je bistveno vprašanje, ali tožniku eno leto po dokončnosti odločbe z dne 12. 6. 2019 dejansko ni bilo zagotovljeno delo s krajšim delovnim časom od polnega po odločbi o spremembi v stanju invalidnosti in v zvezi s tem torej, ali je tožnik do 1. 10. 2020 (tj. v roku enega leta) kadarkoli opravljal delo skladno z novo odločbo. Zlasti je relevantno vprašanje ali je tožnik takšno delo opravljal v mesecu septembru 2020, glede katerega se sodišče prve stopnje ni opredelilo. V kolikor se bo ugotovilo, da je tožnik v relevantnem letu kadarkoli opravljal delo v skladu z odločbo z dne 12. 6. 2019, potem je še vedno upravičen do delnega nadomestila.
ukrepi za varstvo koristi otroka - razmerja med starši in otroki - Center za socialno delo (CSD) - stiki - stiki pod nadzorom - stiki otroka s staršem - varstvo koristi otroka
Začasna odredba v družinskih postopkih ni namenjena upoštevanju želja udeležencev, temveč je lahko izdana zgolj z namenom, da se prepreči škoda, ki bi jo lahko utrpel otrok. To pravilo pomeni, da so neupoštevne in nepomembne pritožbene navedbe, ki se tičejo zgolj interesov nasprotnega udeleženca, saj pritožba ne pojasni, zakaj naj bi bil otrok ogrožen, če se predaja na stike izvaja v A.
Splošno znano dejstvo je, da je za otroka škodljivo in ogrožajoče, če stikov z enim od staršev sploh nima oziroma če roditelja pozabi in ga ne prepoznava več.
neplačilo sodne takse - prekluziven rok - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Če tožena stranka ob prejemu plačilnega naloga ter v danem roku ni imela zadosti denarnih sredstev, so v specialnem zakonu urejeni instituti oprostitve, odloga in obročnega plačila sodne takse. Nanje je bila opozorjena v plačilnem nalogu, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje. Plačilo sodne takse po izteku roka ni več možno, ker je ta prekluziven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00088091
ZPSPP člen 28, 29, 29/2, 29/3. ZPP člen 433, 435, 435/2, 436, 436/2. URS člen 22.
najem poslovnih prostorov - prenehanje najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - krivdni razlogi - zamuda s plačilom najemnine - izjava o odstopu - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - smiselna uporaba določb o plačilnem nalogu - izpraznitveni nalog - izdaja plačilnega naloga - mandatna tožba - ugovor zoper plačilni nalog - postopek ugovora zoper plačilni nalog - obrazloženost ugovora - navajanja dejstev in dokazov - pravna naziranja strank - pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - vsebinsko odločanje o zahtevku - vsebinska obravnava vloge
Materialno pravo je z vidika pravdnega uspeha strank enako pomembno kot dejanska podlaga spora. Razlike med dejstvi in dokazi na eni strani ter pravnimi pravili na drugi strani zato ni niti v zvezi s pravico do izjavljanja (in v zvezi s tej pravici odgovarjajočo obveznostjo sodišča do opredelitve), ki se nanaša(ta) tudi na izražanje pravnih naziranj. Ker je tako, toženkine meritorne obrambe ni mogoče omejiti na dejansko podlago spora (negatio, exceptio), temveč se lahko toženka brani (tudi izključno) z utemeljevanjem nesklepčnosti tožbe oziroma nasprotovanjem tožničinim pravnim zaključkom.
V primeru mandatne tožbe ni nič drugače. Obrazloženosti ugovora zoper plačilni oziroma izpraznitveni nalog zato ni pravilno omejevati na primere, ko je ugovor oprt na trditve in dokaze o takšnih dejstvih, ki so pravno pomembna tudi po prepričanju nasprotne stranke ali sodišča, temveč je treba toženki dopustiti možnost, da ga utemeljuje (lahko tudi izključno) na nasprotovanju pravnim zaključkom tožnice. Ker se plačilni oziroma izpraznitveni nalog izda brez predhodne kontradiktorne obravnave (433. člen ZPP) in ker ga lahko toženka izpodbija samo z obrazloženim ugovorom, bi bila drugačna razlaga obrazloženosti ugovora iz drugega odstavka 435. člena ZPP v neskladju s toženkino pravico do izjave.
ZPP člen 426. SPZ člen 32, 33, 33/1. URS člen 22, 25.
motenje posesti - varstvo pred motenjem posesti - vožnja po spornem zemljišču - delno zavrženje tožbe - prepozna vložena tožba - obstoj motilnega dejanja - enkratno motilno dejanje - orna zemlja in gramoz - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - dokazna ocena
Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje v 19. točki obrazložitve, da gre pri nasutju gramoza za enkratni dogodek. Res je, da se v sodni praksi enkratno motilno dejanje ne šteje za pravno relevantno motenje posesti, če se z njim ne poseže bistveno v obstoječe posestno stanje ali v dosedanji način izvrševanja posesti (npr. če gre za parkiranje avtomobila za krajši čas ali kaj podobnega). Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Toženka je sicer res naročila nasuti gramoz na sporni del zemljišča le enkrat, vendar pa je s tem vzpostavila stanje, ki traja še vse do danes, saj nasuti gramoz ostaja na spornem delu zemljišča in je zemljišče tožnikov na gramoziranem delu posledično še zmeraj kvalitativno spremenjeno (permanentnost posega v posest).
Neutemeljeno se pritožba zavzema, da mora toženka izkazati, da je svojemu pooblaščencu poravnala priglašene stroške, in da bi lahko le tako izkazani stroški bili podlaga za plačilo stroškov pooblaščencu.
V skladu s 155. členom ZPP sodišče odloči o stroških, ki jih mora stranka povrniti nasprotni stranki, in sicer se priznajo zgolj tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo. Pri tem sodišče odloča po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrado odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi. In prav slednje je storilo sodišče prve stopnje, ki je o stroških toženke, ki jo zastopa odvetnik, odločilo na podlagi predpisane Odvetniške tarife.
OT v poglavju XXI. Posveti, nasveti, mnenja in udeležba na konferencah, pregledi spisov in listin ter druge storitve v 43. tarifni številki predpisuje, da če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik po 5. točki za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek 50 točk. Navedena določba torej daje podlago za plačilo samostojnih storitev, kadar te niso zajete že v nagrado po drugih tarifnih številkah. V primeru, ko odvetnik navedeno storitev opravi v okviru priprave na sestavo predloga za izvršbo, je upravičen do nagrade za sestavo predloga za izvršbo, v katerega je zajeta tudi storitev za pridobivanje potrdil, kakor tudi pridobivanje drugih podatkov. Gramatikalna razlaga OT torej omogoča odvetniku plačilo za pribavo potrdil le takrat, kadar gre za samostojno storitev.
Dolžnik je dolžan povrniti upniku stroške, potrebne za izvršbo, vendar pa to še ne pomeni, da je dolžnik dolžan povrniti upniku vse stroške, temveč le tiste, ki so upniku dejansko nastali do vložitve predloga za izvršbo in jih je upnik izkazal in obseg tistih odvetniških stroškov, ki so v fazi vložitve predloga za izvršbo potrebni. Pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je sicer potrebna, saj mora upnik predložiti k predlogu za izvršbo potrdilo o izvršljivosti izvršilnega naslova, stroški za samo odvetniško storitev pa ne, ker se ta storitev povezuje s storitvijo odvetnika v zvezi s sestavo predloga za izvršbo in njegovo pripravo in ni bila opravljena kot samostojna storitev.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za potreben strošek le takrat, kadar je ta povzročil nastanek dejanskih stroškov v zvezi s poizvedbami, vendar pa nasprotno kot odločbi VSC I Ip 460/2016 in VSM I Ip 343/2023 meni, da ne predstavlja podlage za (dodatno) nagrado pooblaščencu upnika, saj je ta storitev že zajeta v nagrado za sestavo predloga za izvršbo. Tolmačenje, kot ga zastopa upnik v pritožbi bi lahko pomenilo, da bi bil odvetnik ob vložitvi predloga za izvršbo, poleg nagrade za sestavo predloga za izvršbo, upravičen tudi do drugih nagrad v zvezi s storitvami, do katerih je lahko upravičen le takrat, ko predstavljajo samostojne storitve.