mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - slabe ekonomsko socialne razmere - resna škoda - subjekt preganjanja ali resne škode
Pritožba ne utemelji pogojev za subsidiarno zaščito, to je, da bi bil ob vrnitvi izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju, to je resni škodi iz druge alineje 28. člena ZMZ-1, ki bi mu jo povzročil subjekt resne škode iz 24. člena ZMZ-1. Pomembno namreč je, da pritožnik tveganja življenja v hudi revščini (ta je lahko posledica tako težav pri iskanju zaposlitve kot slabega plačila za opravljeno delo) ne utemeljuje z ovirami, ki bi jih prav zoper njega (torej individualno) vzpostavljala alžirska oblast oziroma država kot povzročitelj resne škode, pač pa so razlog zatrjevane nevarnosti splošne ekonomske in socialne razmere v Alžiriji, nastale zaradi načina delovanja sistemov izvorne države.
opis kaznivega dejanja - znaki kaznivega dejanja - podpora aktivnemu članu oborožene tolpe - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - konkretizacija zakonskih znakov - odklonilno ločeno mnenje
Po dejanskem opisu kaznivega dejanja v izreku pravnomočne sodbe je obsojenec materialno in moralno podpiral oboroženo tolpo, ki se je nameravala nasilno prebiti preko meje ter se priključiti oboroženim formacijam, kot društvom, organiziranim s ciljem, da bi se nasilno zrušila obstoječa državna ureditev FLRJ. Res je sicer, da so bila opisana obsojenčeva podporna ravnanja neposredno namenjena oboroženi tolpi, vendar ta po dejanskem opisu v pravnomočni sodbi ni delovala brezciljno, temveč z namenom postati del oboroženih formacij, ki so bile organizirane z istim ciljem iz prvega odstavka 2. člena ZKLD, kot je bil opisan že pri obsojencu. S tem je povezava med opisanimi obsojenčevimi podpornimi ravnanji in oboroženimi formacijami, kot društvi, organiziranimi s ciljem, da bi se nasilno zrušila obstoječa državna ureditev FLRJ iz 8. točke 3. člena ZKLD, v zadostni meri izkazana, medtem ko poimenovanje, struktura in način delovanja oboroženih formacij kvečjemu služijo podrobnejši označbi navedenih društev kot znaka kaznivega dejanja in ne šele njegovi konkretizaciji, po kateri so bila ta društva v izreku pravnomočne sodbe dejansko že opisana.
skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - pripor v skrajšanem postopku - pogoji za pripor - formalni pogoj - zagrožena kazen zapora
Pogoji za odreditev in podaljšanje pripora v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem so določeni v 432. členu ZKP. V citirani določbi kazenskega procesnega zakona je za priporna razloga koluzijske in ponovitvene nevarnosti predpisan tudi formalni pogoj, ki se zahteva za odreditev (oziroma podaljšanje) pripora. V teh primerih je odreditev pripora v skrajšanem postopku mogoča, kadar gre za kaznivo dejanje zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izreči kazen zapora dveh let ali za druga kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora treh let.
kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - konkretizacija zakonskih znakov - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - pravna kvalifikacija - kvalificirana oblika - zastaranje kazenskega pregona - ugotovitvena sodba
Glede na povzete relevantne dele kazenskopravnega očitka, ki abstraktnega dela ne vsebuje, je iz navedenih dejanskih okoliščin namen obdolženca pridobiti si veliko premoženjsko korist - da mu je torej ob izvršitvi kaznivega dejanja šlo za pridobitev prav takšne koristi - vsekakor mogoče prepoznati. Najprej je namreč izrecno izražen namen storilca kot direktorja računovodske službe v družbi D., d.d., v celoti izogniti se plačilu davka od dohodka pravnih oseb za predvidljivo in jasno določeno koledarsko obdobje; pri tem je treba upoštevati in poudariti tudi naravo tega davka, saj se slednji odmerja po vnaprej določeni ter znani davčni stopnji za posamezno davčno obdobje, s čimer je njegova višina vnaprej predvidljiva. Nezanemarljiva pa je tudi sama funkcija obdolženca v družbi, saj je bil prav on odgovoren za sestavljanje bilanc in letnih poročil ter je davčno zakonodajo in način obračunavanja davka od dohodka pravnih oseb poznal oziroma moral poznati. Da je bila obdolžencu zasledovana višina pridobitve protipravne premoženjske koristi od samega začetka znana, je razvidno tudi iz v opisu natančno predstavljenih špekulacij glede izdaje fiktivnih računov družbi D., d.d.. Slednji so za vsako posamezno obdobje v skupnem znesku očitno predstavljali prav takšen znesek, ki je v končnem rezultatu (ob upoštevanju vseh odhodkov) pomenil ravno za toliko nižjo davčno osnovo, da je družba izkazovala poslovanje brez obdavčljivega dobička na pozitivni nuli. Končno je višina davka, ki se mu je družba D., d.d., z ravnanji obdolženca A. A. izognila in predstavlja veliko premoženjsko korist, za vsako obravnavano obdobje v očitku določno navedena.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00090618
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
občinska javna cesta - kategorije - javna kategorizirana pot - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče sodišča, da je v primeru, da je cesta kategorizirana kot občinska javna cesta določene kategorije (v konkretnem primeru kot mestna oziroma lokalna cesta), pogoj za razlastitev, da izpolnjuje merila za kategorizacijo ceste te kategorije (tj. mestne oziroma lokalne ceste), in ni relevantno, ali izpolnjuje merila za kategorizacijo nižje kategorije cest (v konkretnem primeru javne poti)?
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00091418
ZBPP člen 14, 14/3. ZUPJS člen 13.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodek - premoženje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da ni utemeljenih razlogov za razlikovanje med premoženjem in dohodki po tretjem odstavku 14. člena ZBPP, čeprav v tem odstavku zakon izrecno ne navaja pojma dohodek, pač pa le pojem premoženje, medtem ko v drugih odstavkih navedenega člena izrecno razlikuje med tema dvema pojmoma?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - UPRAVNI SPOR
VS00090616
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
gospodarska javna služba - cestni prevoz potnikov - izdaja sklepa - cena - lokalni referendum - pobuda za razpis referenduma - naknadno odpadel pravni interes - zavrženje tožbe - ugotovitveni zahtevek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sklep o določitvi cen vozovnic za mestni linijski prevoz potnikov po svoji vsebini in učinkih posamičen (individualen in konkreten) akt, ker zgolj konkretizira že obstoječo splošno in abstraktno normativno ureditev ter neposredno učinkuje v posameznih prevoznih razmerjih med uporabnikom in izvajalcem javne službe, in zato ne more biti predmet referendumskega odločanja po Zakonu o lokalni samoupravi?
- Ali je UPRS dolžno tožbo v upravnem sporu zavreči zaradi neobstoja pravnega interesa, če tožeča stranka po uveljavitvi splošnega akta, na katerega se nanaša pobuda za razpis lokalnega referenduma, tožbenega zahtevka ni spremenila v ugotovitveni zahtevek oziroma v tožbi ni uveljavljala ugotovitvenega zahtevka?
predlog za dopustitev revizije - pravni interes - pomembno pravno vprašanje - obseg revizijske presoje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu s 371. členom ZPP sme revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusiti izpodbijano sodbo samo glede konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. To izhodišče o obsegu revizijskega preizkusa za konkretni primer pomeni, da tista stališča iz sodbe sodišča prve stopnje, glede katerih predlagateljica ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja v obravnavanem predlogu za dopustitev revizije, ne bi mogla biti predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji. Predlagateljica si tako z izpostavljenim vprašanjem in odgovorom nanj v nastali pravni situaciji ne more izboljšati pravnega položaja - doseči spremembe prvostopenjske sodbe - kljub morda ugotovljenemu zmotnemu stališču Upravnega sodišča v zvezi s predlaganim vprašanjem.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Da bi bil predlog formalno popoln, mora predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP). Bistvo vseh navedenih zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, ter da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00090398
ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/1-3.
mednarodna zaščita - ukrep omejitve gibanja - sporno dejansko stanje - dejansko stanje v upravnem postopku - obseg presoje
Če se je sodišče prve stopnje oprlo na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta pred toženo stranko, ni mogoče uveljavljati pritožbenega ugovora zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku skladno z ZUS-1 presoja zakonitost odločanja Upravnega sodišča, ki je v upravnem sporu tisto sodišče, ki presoja pravilnost ugotovitve dejanskega stanja (iudex facti) in s tem uresničuje pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva (23. in 25. člen Ustave). Pritožbeni postopek pred Vrhovnim sodiščem v upravnem sporu tako ni namenjen ponovni (tretji) stopnji ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja ne na podlagi istega dokaznega gradiva ne na podlagi pritožbenih novot (razen izjem iz prvega odstavka 74. člena ZUS-1), temveč zagotavljanju, da je bilo sodno varstvo v zvezi s tem pred Upravnim sodiščem pravilno in zakonito izvedeno.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožbeni preizkus je omejen le na preizkus uporabe razveljavitvenega pooblastila iz 357.a člena ZPP, toženka pa v pritožbi ni podala navedb zoper vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V tej zvezi je sodišču druge stopnje očitala le, da ni obrazložilo, zakaj ne more samo dopolniti dokaznega postopka, kar pa ne drži, saj je sodišče druge stopnje navedlo, zakaj meni, da ne more samo odločiti o zadevi, temveč jo mora vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženka tem razlogom v pritožbi ni nasprotovala. Prav tako ni navedla, zakaj meni, da bi sodišče druge stopnje lahko samo odločilo o zadevi. Ob sklicevanju na več sodnih odločb je v pritožbi nasprotovala le razlogom za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, ne pa vračanju zadeve temu sodišču v novo sojenje. S tem je toženka zgrešila dopustni pritožbeni okvir.
osnovna plača - dodatek za delovno dobo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno, da se dodatek za delovno dobo, pridobljen pri prejšnjih delodajalcih, vključi v osnovo plačo delavca, če se delavec in delodajalec tako dogovorita v pogodbi o zaposlitvi in s tem niso kršene minimalne pravice delavca, določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00090621
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/1-1, 75/3.
mednarodna zaščita - pomanjkljiva dokazna ocena - neobrazložena dokazna ocena - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - sodbe ni mogoče preizkusiti
O kršitvi načela proste presoje dokazov je mogoče govoriti (le) takrat, ko dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar ni opravljena ocena vsakega dokaza posebej, nato pa še vseh dokazov skupaj), ne pa tudi, kadar naj bi bila vsebinsko neprepričljiva. Povedano drugače: zgolj nestrinjanje sodišča z dokazno oceno toženke oziroma drugačna interpretacija listin, tožnikovih izjav in ostalega procesnega gradiva očitno ne pomeni, da dokazne ocene ni oziroma da je formalno pomanjkljiva. Nasprotno, šele formalno popolna dokazna ocena sodišču omogoča, da se opredeli do njene vsebinske ustreznosti oziroma formalne logičnosti in prepričljivosti, kar je Upravno sodišče v obravnavani zadevi dejansko storilo.
Zaradi nestrinjanja s toženkino dokazno oceno je Upravno sodišče opravilo lastno dokazno oceno izvedenih dokazov, ki pa bi jo moralo obrazložiti skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Tega po presoji Vrhovnega sodišča ni storilo. Na glavni obravnavi je sicer izvedlo dokaze z zaslišanjem tožnika in pregledom listin (57. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe) in te dokaze ocenilo drugače od pritožnice, vendar pa svoje ocene teh dokazov ni obrazložilo in tudi ni navedlo razlogov, ki so pripeljali do sprejete odločitve.
postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženka je predlog za dopustitev revizije vložila po predsednici toženke, pri čemer ni zatrjevala niti izkazala, da ima vlagateljica opravljen pravniški državni izpit.
samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov iz državnega proračuna - trditvena podlaga - razpravno načelo - izvajanje dokazov - sporna dejstva - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče v socialnem sporu skladno z razpravnim načelom in načelom dispozitivnosti pravdnega postopka vezano na trditveno podlago oziroma tožbeni temelj, ki in kakor ga opredeli tožeča stranka, in ali je skladno z omenjenima načeloma dolžno pri izvedbi dokaza z izvedencem (in drugih dokazov) ostajati znotraj okvirov konkretnega dokaznega predloga in dokazne teme, ki in kakor ju opredeli stranka, ki predlaga izvedbo dokaza;
- ali lahko sodišče v socialnem sporu na podlagi določb 61. in 62. člena ZDSS-1 razširi tožbeni temelj in s tem predmet obravnavanja zadeve tudi na dejstva, ki med strankama niso sporna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo - odreditev nadurnega dela - odklonitev dela - trditvena podlaga - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje presojalo utemeljenost pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi brez podlage v prvostopenjskih navedbah tožnika;
- ali je sodišče druge stopnje presojalo utemeljenost pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi brez podlage v dopustnih pritožbenih navedbah tožnika;
- ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje o neutemeljenosti pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Postopek neprave obnove kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP pomeni poseg v trajanje kazni, izrečene s pravnomočno sodno odločbo. Po določbi drugega odstavka 407. člena ZKP namreč sodišče v tem primeru z novo sodbo spremeni prejšnje sodbe glede odločbe o kazni in izreče eno samo kazen. Če bi sodišče pri tem upoštevalo pravnomočno sodbo, ki jo je izreklo sodišče druge države članice Evropske unije, bi ravnalo v izrecnem nasprotju z določbo tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1, ki določa, da domače sodišče ne sme spremeniti vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Navedena določba je jasna do te mere, da jezikovna razlaga povsem onemogoča, da bi domače sodišče lahko poseglo v način izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo, razen v primeru, če način izvršitve ne bi bil združljiv s pravnim redom Republike Slovenije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00091391
KZ-1 člen 211, 211/1, 228, 228/1. ZKP člen 355, 442. URS člen 22, 29.
kaznivo dejanje goljufije - pravna kvalifikacija - storilec - delictum proprium - splošno kaznivo dejanje - konkretizacija zakonskih znakov - sojenje v nenavzočnosti - odklonilno ločeno mnenje
Kaznivo dejanje poslovne goljufije zaradi ožjega možnega kroga storilcev v razmerju do klasične goljufije predstavlja lex specialis. Za razliko kaznivega dejanja goljufije, kjer je storilec lahko vsakdo (delictum communium), je pri poslovni goljufiji lahko storilec le oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost ali ki sodeluje pri opravljanju gospodarske dejavnosti (nepravi delictum proprium).
Pomembni ugotovljeni procesni okoliščini v obravnavanem primeru sta naslednji: (i) na glavni obravnavi dne 28. 9. 2023 ni bil izpolnjen pogoj za sojenje v nenavzočnosti obsojenca, saj slednji ni po svoji krivdi izostal iz naroka (bil je namreč upravičeno odsoten, kar je izkazal z zdravniškim potrdilom na predpisanem obrazcu) in (ii) izpodbijana pravnomočna sodba se na listinska dokaza, ki sta bila prebrana v odsotnosti obsojenca, v nobenem delu ne opira. Prav tako iz celotne obrazložitve prvostopenjske sodbe ni mogoče razbrati, da bi navedena dokaza kakorkoli pomembno vplivala na dokazno presojo sodišča - v obrazložitvi sodbe na nobenem mestu nista niti omenjena - medtem ko sama seznanitev sodišča s takšnim dokazom v tem primeru za ugotovitev uveljavljane kršitve ne zadošča. Vrhovno sodišče ob upoštevanju navedenega sprejema stališče pritožbenega sodišča, da sicer podani kršitvi prvega odstavka 442. člena ZKP in 355. člena ZKP nista vplivali na zakonitost izpodbijane sodbe, zato relativna bistvena kršitev postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00090657
KZ-1 člen 228. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1.
poslovna goljufija - premoženjskopravni zahtevek - posebni pogoj - odškodninska odgovornost direktorja - odgovornost pravne osebe - odgovornost nasproti tretjemu - poslovodenje - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ)
Poslovodje pravnih oseb v razmerju do tretjih oseb za povzročeno škodo praviloma osebno ne odgovarjajo (prvi odstavek 148. člena OZ), vendar pa obenem obstajajo tudi (izjemni) življenjski primeri, ko prvine samostojnega civilnega delikta v tolikšni meri presežejo prvine korporacijskega delikta, da se lahko vzpostavi odškodninska odgovornost posameznika.
Pravna podlaga za odškodninsko odgovornost je (lahko) v določbi 131. člena OZ, ki je komplementarna določbi 148. člena OZ v vseh tistih izjemnih primerih, ko ravnanja posameznika konstituirajo samostojni civilni delikt in ko vzpostavitev odškodninske odgovornosti ne posega v pravni red ali pravice tretjih oseb.
pravica do nepristranskega sodišča - domneva nedolžnosti - izločitev sodnika - priznanje krivde - opis kaznivega dejanja - pomagač - soobdolženec - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Vsebina sodb zoper soobtoženki potrjuje vložničine navedbe, da je bila v predhodnih sodbah konkretno navedena ne le vloga soobtoženk pri izvršitvi obravnavanih kaznivih dejanj, temveč tudi vloga naknadno obsojenega A. A. Pri kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja se je soobtoženkama očitala pomoč pri kaznivem dejanju, ki ga je storil A. A., kar na podlagi teorije o limitirani akcesornosti udeležbe pomeni, da je sodišče za njuno obsodbo moralo ugotoviti tudi protipravno ravnanje obsojenca kot storilca. Ob tem pa je bil obsojenec celo izrecno označen kot storilec tega kaznivega dejanja in je bil izrek oblikovan na način, ki je nedvoumno kazal na njegovo krivdo.
Podroben opis in hkrati način formulacije, ki je kršil obsojenčevo pravico do domneve nedolžnosti, sta dejansko prejudicirala obsojenčevo krivdo.