pristojnost sodišča - spor z mednarodnim elementom - izključna pristojnost sodišča - dogovor o pristojnosti sodišča
V primeru dogovora o pristojnosti avstrijskega sodišča, gre na podlagi 23. člena Bruseljske uredbe I za izključno pristojnost tega sodišča oziroma sodišč te države članice in ne pride v poštev prvi odstavek 5. člena Bruseljske uredbe I (ki ureja pristojnost v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti).
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Tožeči stranki je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka ji je očitala, da je rezervirala letalske karte, ne da bi za to predhodno pridobila odobritev nadrejenega, s čimer je kršila delovna navodila. V okoliščinah, ko direktor tožene stranke ni povedal tožeči stranki, da potovanja ne bo (zaradi konflikta interesov), temveč je zahteval neka dodatna pojasnila, ki jih takrat očitno sploh ni potreboval, je po doslej znanih podatkih mogoče sklepati, da je tožeča stranka v dobri veri rezervirala vozovnico, saj se je z rezervacijo že mudilo, pri čemer si je tožeča stranka ves čas prizadevala pridobiti informacijo o odobritvi službene poti. Zato tožeči stranki po doslej znanih dejstvih ni mogoče očitati, da je kršila pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZDR člen 73, 73/1, 73/2. Direktiva 2001/23/ES člen 1.
sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Med vrtcem in delodajalcem tožeče stranke je prišlo do prevzema dejavnosti čiščenja in trajnega prevzema delavcev skladno s 1. in 2. odstavkom 73. člena ZDR. S pogodbo o čiščenju prostorov sklenjeno med Vrtcem in toženo stranko pa ni prišlo ne do prevzema dela dejavnosti, ne do prevzema sredstev in tudi ne do prevzema delavcev. Med delodajalcem tožeče stranke in toženo stranko ni bil sklenjen noben pravni posel. Zato med toženo stranko in delodajalcem tožeče stranke, kakor tudi med toženo stranko in vrtcem, ni prišlo do prevzema dejavnosti in prevzema delavcev. Ker do prenosa oziroma prevzema delavcev ni prišlo, tožena stranka v tem sporu nima pasivne legitimacije, zato je tožničin zahtevek na ugotovitev, da ji je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in na ugotovitev, da ima tožeča stranka pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, neutemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209, 209/2, 209/5251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - policist - kaznivo dejanje ponarejanje listin - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - zagovor
Tožnik (policist) je v določenem obdobju na več obrazcih v nasprotju z navodili delodajalca popravil datume prekrška in datume vročitve na plačilnih nalogih ter tako storil dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Določenega dne je od, tujega državljana, kateremu je izrekel globo zaradi kršitve cestno prometnih predpisov, preje denar, razdolžil oz. dodal pa je samo določen denarni znesek ter tako storil dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po členu 209/5 v zvezi s členom 209/2 KZ-1. V določenem obdobju je nepravočasno razdolžil več obrazcev, ki jih je zadolžil pri nadrejenem ter gotovino, ki jo je izterjal v postopkih. Glede na opisana ravnanja je tožena stranka tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, navedenih v 1. in 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR. Za zakonitost te izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je bil podan tudi pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076728
ZPP člen 154, 154/1, 457, 457/3. ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/3, 60/4, 61, 61/1. OZ člen 378.
spor majhne vrednosti – obrazloženost odločbe – v stečaju prerekana terjatev – zamudne obresti – stroški pravdnega postopka
Standard obrazloženosti je v primeru sporov majhne vrednosti bistveno nižji, kot pa je v primeru drugih sporov.
Tožeča stranka je že v prijavi terjatve zadostila predpisani vsebini prijave terjatve skupaj s predložitvijo listinskih dokazov, zato v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti 4. odstavka 60. člena ZFPPIPP in tožečo stranko bremeniti s stroški pravdnega postopka.
ZSVarPre člen 6, 24, 24/1, 27, 27/1, 66. ZUPJS člen 17, 17/1, 29, 30, 51. ZDIU12 člen 4, 4/5.
denarna socialna pomoč - javna listina - nepremičnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izključitveni razlog - interventni ukrepi
Denarna socialna pomoč se po 1. odstavku 27. člena ZSVarPre ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki velja od 1. 1. 2012, pa je v 5. odstavku 4. člena določil, da se ne glede na 1. odstavek 27. člena ZSVarPre v letu 2012 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. To pomeni, da vlagatelj, tudi v primeru, če izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči, do le-te ni upravičen, če ima (vlagatelj oziroma njegovi družinski člani) prihranke oziroma premoženje, ki presegajo navadeno vrednost. V tem primeru je namreč podan izključitveni razlog, zaradi katerega se denarna socialna pomoč ne dodeli.
V konkretni zadevi je glede upravičenosti tožnice oziroma njene družine do denarne socialne pomoči, plačila prispevka za obvezno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev potrebno odgovoriti
na vprašanje, ali je tožničin sin, ki je mladoleten in se šola, in se zato poleg tožnice šteje med osebe, katerih premoženje se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, oziroma v družino vlagatelja, lastnik premoženja, ki ni izključeno iz upoštevanja premoženja po ZSVarPre, ki dosega oziroma presega znesek 13.780,00 EUR.
Ko bo v navedeni smeri ugotovljeno dejansko stanje, bo sodišče prve stopnje lahko presodilo, ali je v obravnavanem primeru podan izključitveni razlog iz 27. člena ZSVarPre, zaradi katerega tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči.
ZZavar ne ureja razmerij med posrednikom in zavarovalnico kot naročiteljem. Ta zakon med drugim vsebuje nekaj določil, ki urejajo razmerja med posrednikom in zavarovalcem. Posredniško pogodbo (med posrednikom: tožnikom in naročnikom: toženo stranko) pa ureja OZ.
Kršitev dolžnosti, predpisanih v 221. do 226. členu, ZZavar sankcionira kot prekršek. Nima pa kršitev teh določil za poledico razbremenitve obveznosti zavarovalnice, ki so dogovorjene v pogodbi o posredovanju.
Bistvo zavarovalniške dejavnosti je v tem, da zavarovalnica izplačuje zavarovancem odškodnino oziroma zavarovalnino v primeru nastanka škodnega dogodka, sredstva za ta poplačila pa predstavljajo premije oziroma prispevki, ki jih prejema od skleniteljev zavarovanj oziroma zavarovalcev. Zato tretjega člena Pogodbe ni mogoče tolmačiti tako, da je posrednik upravičen samo do tistega odstotka provizije, ki jo plača zavarovalec, ne pa od tistega odstotka premije, ki skladno z 9. členom Pogodbe odpade na vrsto in višino plačane premije.
ZIZ člen 38, 38/7. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 142/5, 154, 154/1.
osebno vročanje - vročitev v poštni predal - pravočasnost pritožbe - stroški izvršilnega postopka - subjektivni rok - objektivni rok
1. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bilo pisanje (sklep o stroških z dne 24.5.2013) puščeno v poštnem predalu začasnega zastopnika 2. in 3. dolžnika dne 28.5.2013, ker vročevalec pisma ni mogel osebno izročiti naslovniku. Pritožba utemeljeno opozarja, da, ker gre za sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, je zanj predpisano osebno vročanje po 142. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Po stališču Vrhovnega sodišča RS, izraženem v sklepu II Ips 13/2010, se morajo pisanja iz 142. člena ZPP (tudi) v poštni predal vročati po določbah tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP.
2. Na podlagi sedmega odstavka 38. člena ZIZ se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oz. zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja. Tu je določen subjektivni rok – takoj in objektivni – 30 dnevni rok. Slednji je skrajni rok in velja za primere, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, a še ni potekel subjektivni rok; ko torej stranka izve za stroške ali višino šele po ustavitvi ali končanju postopka. Če pa so znani prej, je treba povračilo zahtevati takoj (in ne kadarkoli do izteka 30-dnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka), sicer se stroški ne priznajo. Subjektivni rok od upnika terja njegovo aktivnost pri spremljanju izvršilnega postopka in ga zavezuje, da zahteva povrnitev stroškov takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, saj je namen določbe ta, da se že med postopkom oz. v kratkem času po koncu izvršbe ugotovijo in razrešijo vsa vprašanja v zvezi s stroški izvršilnega postopka.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Sodišče prve stopnje je storilčevemu predlogu za nadomestitev globe z opravo naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ugodilo ter s tem v zvezi pozvalo Center za socialno delo, da za storilca pripravi predlog konkretnega dela. Storilec se je na vabilo Centra za socialno delo odzval, opravil je tudi uvodni razgovor v organizaciji, kjer bi delo moral opraviti, udeležil se je tudi usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ter prejel napotnico za predhodni zdravstveni pregled, dne 21. avgusta 2013, ko bi se moral zglasiti na delo, pa tega ni storil in v opravičilo navedel zdravstvene razloge. Prav tako se ni zglasil na delo na prestavljeni termin 28. avgusta 2013 ter se nato tudi ni odzival vodji organizacije kjer bi moral delo opraviti na telefonske klice. Glede na takšno ravnanje storilca je sodišče v skladu z določbo četrtega odstavka 202.c člena ZP-1 pravilno štelo, da je storilec umaknil predlog za nadomestitev globe in ga zato zavrglo.
Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena, skupaj s pozivom, v katerem je bila opozorjena, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen in da mora iz obrazložitve izhajati, ali nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Sodišče je prejelo neobrazložen odgovor na tožbo Tožena stranka je celo sama navedla, da ne nasprotuje tožbenemu zahtevku, da se zaveda svojih obveznosti, da pa izvaja sanacijski program in bodo s kupnino nepremičnine poravnali vse obveznosti do upnikov. Zaradi odsotnosti odgovora na tožbo je treba tožničine trditve, podane v tožbi, šteti za resnične, pri čemer tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica in niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi.
Tožnica je v tožbi navedla, da je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar ji odpravnina pripada na podlagi določil 109. člena ZDR, tožnica pa je tudi predložila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, iz katere izrecno izhaja, da je upravičena do odpravnine, ki mora biti izplačana do konca odpovednega roka. Zato je tožničin zahtevek na plačilo odpravnine utemeljen.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o Uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 5, 20, 20/1, 20/2, 21, 21/2, 23. ZIZ člen 17, 17/1, 55.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - ugovori - vezanost sodišča na izvršilni naslov
V konkretnem primeru je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. UEIN v 5. členu določa, da se sodba, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo (EIN) v državi članici izvora, prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora proti njenemu priznanju. To pomeni, da v državi izvršitve nista potrebna dodatno priznanje in potrditev izvršljivosti (odprava eksekvature). Sama izvršba na podlagi EIN se vodi po pravilih države izvršbe. Pri tem je EIN v celoti izenačen z domačimi izvršilnimi naslovi. Po 2. točki 21. člena UEIN pa se sodba ali njena potrditev kot EIN v državi članici izvršbe pod nobenim pogojem ne sme preverjati glede vsebine, zato so takšne pritožbene navedbe neutemeljene. Tudi po 17. členu ZIZ je v izvršilnem postopku sodišče vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi (načelo stroge formalne legalitete), zato ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega ter vanj posegati.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 109, 126, 127, 139, 134.
zamudna sodba - plača - odpravnina
Tožnik je bil v spornem obdobju zaposlen pri toženi stranki. Delovno razmerje mu je prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka mu ob prenehanju delovnega razmerja ni izplačala odpravnine, regres za letni dopust, plače in prevoznih stroškov ter stroškov prehrane, zato je njegov zahtevek na plačilo teh terjatev utemeljen.
zavrženje tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - napačna navedba tožene stranke - poprava tožbe
Tožeča stranka, ki je delavec, ki v tem sporu uveljavlja sodno varstvo, ker mu delodajalec ni izplačal nobene plače, niti ničesar drugega in je skladno z določbo 112. člena ZDR podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi napačno navedbo tožene stranke lahko popravila vse do konca poravnalnega naroka, oziroma v kolikor ta ne bi bil izveden, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo (37. člen ZDSS-1). Zato tožbe zaradi navedene pomanjkljivosti ni mogoče zavreči.
ZIZ člen 72. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 5, 6, 6/3.
izvršba na premičnine - odlog izvršbe na premičnine - odlog izvršbe na predlog upnika - preklic rubeža - naloge izvršitelja - stroški izvršitelja v zvezi z odlogom izvršbe - sprememba zakona
Določba 72. člena ZIZ je s sedanjo vsebino v veljavo stopila šele 25. 11. 2006, v času predloga za odlog pa zakon izvršitelju ni nalagal nobenih ravnanj v zvezi s predlogom upnika za odlog premičninske izvršbe. Če izvršitelj na podlagi obvestila o predlogu zgolj prekliče razpisani rubež, mu plačila za delo v zvezi z odlogom ni mogoče priznati.
ZPol člen 81, 81/2, 81/5, 81/6, 82. KPJS člen 11, 11/2, 11/3, 38, 46.
dodatek iz naslova pripravljenosti na domu - pripravljenost za delo doma - plačilo za delo - dodatek k plači - stalna pripravljenost
Pripravljenost za delo doma se odredi le ob posebnih pogojih in le po zato pristojnih osebah (5. in 6. odstavka 81. člena ZPol). Delavec je upravičen do dodatka za čas pripravljenosti za delo doma, če mu delodajalec takšno posebno obliko dela odredi, pri čemer pa sama oblika te odredbe (pisnost, ustnost) ni bistvena za priznanje te pravice. Ker v tem sporu ni bilo ugotovljeno, da bi bil tožnik v pripravljenosti za delo doma niti po ustni odredbi nadrejenih delavcev, je tožnik v tem sporu neutemeljeno zahteval obračun ter izplačilo tega dodatka za vtoževano obdobje.
ZUPJS člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10/9, 12, 12/8, 15, 15/2. ZZZDR člen 117, 117/1, 123, 123/2.
državna štipendija - ugotavljanje pogojev za priznanje pravice - materialni položaj - oče - polnoletni otrok - dolžnost preživljanja - samostojno gospodinjstvo - starši
V obravnavanem primeru je tožnica (vlagateljica za dodelitev državne štipendije) polnoletna oseba, ki zato ni dodeljena v varstvo in vzgojo nobenemu od staršev, starši pa so jo dolžni preživljati, ker še ni dopolnila 26 let in se redno šola. To pa ne pomeni, da se tožnico upošteva kot samsko osebo iz 10. odstavka 10. člena ZUPJS. Bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi je namreč to, da so tožnico še vedno dolžni preživljati starši. Pri določitvi oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, je potrebno upoštevati tudi starše oziroma, ker ne živijo v zakonski skupnosti, enega od njiju, to je tistega, pri katerem ima tožnica prijavljeno stalno prebivališče, kot to izhaja iz 9. odstavka 10. člena ZUPJS. Ker ima tožnica stalno prebivališče prijavljeno na istem naslovu kot njen oče, to pomeni, da se pri ugotavljanju materialnega položaja v zvezi z ugotovitvijo dohodka na družinskega člana za priznanje pravice do državne štipendije poleg tožnice upošteva tudi njen oče, in to kljub temu, da je tožnica predložila potrdilo iz gospodinjske evidence, da živi v ločenem oziroma samostojnem gospodinjstvu.
invalidnost - I- kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Prvotožnik je v delokrogu svojega poklica avtomehanika še zmožen opravljati delo z vsemi ugotovljenimi omejitvami s polnim delovnim časom. Pri prvotožniku je tako delovna zmožnost zmanjšana, ni pa še popolnoma izgubljena. Pri njem je zato podano stanje iz 3. alinee 2. odstavka (III. kategorija invalidnosti), ne pa stanje iz 1. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 in I. kategorija invalidnosti.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - krivdna odgovornost
Do škode je prišlo, ko je tožnik izvrševal nalogo prenosa palet na voz. Do kraja, kjer bi moral palete naložiti na voz, je prišel tako, da je najprej prečkal voz, ki je miroval ter se potem po samem robu voza premikal vzdolžno, da bi prišel do točke, od koder bi potem skupaj s sodelavcem naložila palete na voz. Tožnik ni imel na voljo dovolj prostora, da bi se lahko med paletami in vozom varno gibal, zato je padel. Do udarca je prišlo zgolj zaradi tega, ker palete niso bile toliko odmaknjene od voza, da bi se bilo mogoče varno gibati. Protipravnost ravnanja tožene stranke je podana v tem, da je kljub drugačnim predpisom dopuščala prečkanje voza. S tem je ravnala malomarno, saj je vedela oziroma bi morala vedeti, da je prečkanje voza povezano s tveganjem za nastanek poškodb, pa je to kljub temu dopuščala. Zato tožena stranka tožniku krivdno odgovarja za vtoževano nepremoženjsko škodo.
denarna socialna pomoč - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri presoji utemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka iz naslova denarne socialne pomoči je potrebno razčistiti dejansko stanje, ali so denarna sredstva na računu tožničinega moža njegovi prihranki in gre tako za premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ali pa so v teh zneskih tudi prihranki tožničine tašče, lastnice kmetije, s katero upravlja njen sin, tožničin mož.
Subvencija, ki je bila izplačana na TRR tožničinega moža, je namenjena za delovanje kmetije in gre za dohodek iz kmetijske dejavnosti. Sredstva se porabijo za plačilo raznih surovin in materiala, vendar je potrebno ostanek sredstev šteti kot prihranek nosilca kmetijske dejavnosti.