Žalitev po 304. členu ZPP se ugotavlja na splošno, torej ali je neko dejanje žaljivo za pretežni del ljudi, ne, ali je žaljivo le po prepričanju storilca in da ima storilec s svojim početjem tudi namen žaliti.
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da glede na solidarno obveznost obeh dolžnikov (prvega dolžnika kot glavnega dolžnika in drugega dolžnika kot solidarnega poroka in plačnika), pri kateri upnik izpolnitev obveznosti lahko zahteva v celoti od kateregakoli od njih in torej vsak od njih samostojno odgovarja za plačilo celotne upnikove terjatve, ni pravnorelevantno, ali ima upnik že v celoti zavarovano svojo terjatev zoper enega od solidarnih dolžnikov. Tako stališče bi pomenilo možnost večkratnega zavarovanja iste terjatve zoper vse solidarne dolžnike, čeprav za to ni nobene potrebe. Prav v izogib nerazumnemu (večkratnemu) obsegu zavarovanju upnikove denarne terjatve je po presoji pritožbenega sodišča možnost zavarovanja z večimi predhodnimi odredbami v drugem odstavku 260. člena ZIZ-1 omejena.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073278
SPZ člen 12, 33, 33/1, 33/3. OZ člen 10, 133. ZPP člen 274, 426.
motenje posesti – obseg posestnega varstva – pravica do posesti – najemna pogodba – samovoljno in protipravno motilno ravnanje – menjava ključavnic – posredna in neposredna posest – pravni interes – ekonomski interes – prepoved povzročanja škode
Zakon ekonomskega interesa za motenjsko tožbo oz. uveljavljanje sodnega varstva nasploh ne zahteva. ZPP strankam odreka sodno varstvo zgolj v primeru pomanjkanja oziroma odsotnosti pravnega – pravovarstvenega interesa.
Ker je tožnica posest, katere podlaga je s toženko sklenjena najemna pogodba, izvrševala v nasprotju s pravnim poslom in prepovedjo povzročanja škode, toženkinega motilnega ravnanja (menjave ključavnic), ni mogoče opredeliti kot samovoljnega in protipravnega ravnanja ter je sodišče tožnici utemeljeno odreklo posestno varstvo.
Prvostopenjsko sodišče bi moralo slediti zapustničini poslednji volji glede izvršitelja oporoke, ne pa postavljati začasnega skrbnika zapuščine. Tega bi lahko postavilo šele po nastopu situacije iz 98. člena ZD, ki določa, da lahko sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti razreši izvršitelja oporoke, če njegovo delo ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali zakonom.
naročniško razmerje – telefonske in internetne storitve – neuporaba storitev – obveznost plačila naročnine
Dejstvo, da tožena stranka ni uporabljala storitev, ki ji jih je tožeča stranka omogočala, ni bistveno. Za plačilo storitev je toženka odgovorna ne glede na to, ali jih je uporabljala. Možnost za uporabo storitev preko priključka je imela.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - prometna nesreča s smrtnim izidom, povzročena pod vplivom alkohola
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki prvostopenjskega sodišča, da teža storjenega kaznivega dejanja in okoliščine, v katerih je bilo storjeno, ne dopuščajo izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist. Odločilnega pomena pri tem je tudi po oceni pritožbenega sodišča okoliščina, da je kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 323. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), torej prometne nesreče, ki je imela za posledico smrt človeka, obsojenec storil pod vplivom alkohola, kar kaže na negativen odnos storilca kaznivega dejanja do obstoječih pravnih in družbenih norm ter vrednot, ki predlaganega načina izvršitve zaporne kazni ne dopuščajo.
SPZ člen 32. OZ člen 62, 62/3. ZPP člen 111, 111/4.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe – materialni prekluzivni rok – iztek roka – analogna uporaba določb OZ
Za iztek roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti se po analogiji uporablja tretji odstavek 62. člena OZ, po katerem se v primeru, ko zadnji roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071672
SPZ člen 70, 273. ZTLR člen 16. ZPP člen 253.
razdružitev solastnega premoženja - zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - poizvedbe pri DURS - neprimeren dokaz
Nasprotna udeleženka utemeljeno graja postopanje sodišča, ko to ni zaslišalo izvedenca cenilca na obravnavi o cenah realiziranih prodaj in o trditvi nasprotne udeleženke, da so cene zemljišč od leta 2010 dalje do odločanja padle za več kot 15%. Takšno pripombo nasprotne udeleženke ni možno oceniti kot premalo konkretno in pavšalno. Pri tem je dodati, da poizvedbe pri Davčni upravi Republike Slovenije o cenah realiziranih prodaj ni primeren dokaz, ker Davčna uprava teh podatkov tretjim osebam ne sme dajati. To se dokazuje z izvedencem cenilcem, kot strokovnjakom, ki te podatke pridobi in utemelji na njemu strokoven način.
vročanje – fikcija vročitve – dan vročitve – stroški postopka - zamudni sklep – pravnomočnost – rok za uveljavljanje zahteve za povrnitev stroškov
S tem, ko je bilo v obrazložitvi zamudnega sklepa zapisano, da je odločitev o stroških postopka odpadla in zakaj je odpadla, se sodišče glede stroškov še ni nič opredelilo. Zavezujoča in pravnomočna je namreč le odločitev, zaobsežena v izreku odločbe, ne pa tudi zapisano v obrazložitvi odločbe.
začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska odredba - nastanek znatne škode leasingodajalcu zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine s strani leasingojemalca
Regulacijsko začasno odredbo je dopustno izdati le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
Res ni nujno, da škodo v primeru oddaje v najem predstavlja zgolj izguba najemnine. Najemodajalec najemniku odgovarja tudi za škodo, ki slednjemu nastane zaradi pravnih napak stvari kot tudi zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti izročitve stvari najemniku v rabo. Pogodbena škoda pri tem ni omejena zgolj na najemnino, pač pa dolžnik odgovarja za vso navadno škodo ter izgubljeni dobiček, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali ki bi mu morala biti znana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0076734
ZPP člen 482, 482/2. SZ člen 24, 146. URS člen 121.
spor o pristojnosti – organizacija z javnimi pooblastili – javni sklad
Predmet spora je plačilo stroškov, ki jih tožeča stranka vtožuje od Stanovanjskega sklada RS kot lastnika stanovanja, ker jih ni plačal njegov najemnik. Čeprav je tožena stranka ustanovljena v javnem interesu, v konkretnem primeru ne gre za spor v zvezi z opravljanjem nalog državne uprave, ki se prenašajo z javnimi pooblastili v smislu 121. člena Ustave RS. Zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih.
OZ člen 131, 179, 280. ZDoh-2 člen 4, 27, 27/5, 124, 124/1, 125, 125/2, 125/3.
prometna nesreča – povrnitev škode - vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – dokazni standard - nadpolovična verjetnost – dohodnina
To, ali je ta del škode nastal v posledici v nesreči utrpele poškodbe ledvene hrbtenice ali pa v posledici do nesreče zanj nezaznavnih degenerativnih sprememb, prirojene anomalije in klinasto stisnjenega vretenca, ki pa so ravno zaradi nesreče postale za tožnika zaznavne, je v pogledu obstoja vzročne zveze nepomembno. Nepravilne (ali pomanjkljive) trditve o tem zato to ne morejo biti razlog za zavrnitev dela zahtevka, ki se nanaša na ta del škode.
V primeru, ko je glede določenega dejstva dokazni standard, po katerem je izključen vsak razumen dvom v njegovo resničnost, nedosegljiv, je mogoče odločati tudi na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti, pri čemer se najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, to pa je tisti, ki presega 50 %. Na podlagi mnenja izvedenca, ki je zgolj dopustil možnost, da so spremembe tožnikovega življenja po nesreči lahko bile sprožilni element za manifestacijo težav z ledveno hrbtenico, pa ni mogoče zaključiti, da je vzročna zveza dokazana z nadpolovično verjetnostjo.
Tožena stranka bo prisojene zneske odškodnine iz naslova izgubljenega dohodka znižala za akontacijo dohodnine in tožniku izplačala zgolj tak zmanjšan znesek. Obveznost bo s tem delno izpolnjena direktno tožniku, delno pa Republiki Sloveniji. Do kakršnekoli obogatitve tožnika zato ne more priti.
spor o pristojnosti – izključna krajevna pristojnost – izrek nepristojnosti po uradni dolžnosti – ugovor krajevne pristojnosti
Okrajno sodišče v Krškem se je izreklo za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, to pa je možno le tedaj, kadar je ob predhodnem preizkusu tožbe kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje. Ker za takšen primer ne gre, se to sodišče po uradni dolžnosti ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno za odločanje.
OZ člen 86. ZSPDPO člen 4, 6, 7, 8, 19, 22, 22/1, 22/1-3.
razpolaganje s stvarnim premoženjem občine – menjalna pogodba – neposredna pogodba – ničnost pogodbe – nasprotovanje prisilnim predpisom – vrednost nepremičnin – skrbnost strank – zmanjšanje vrednosti premoženja občine
Neposredna prodaja nepremičnine občine predstavlja (zakonsko) izjemo, zato kršitev zakonskih določb že predstavlja razlog za ničnost pogodbe, saj je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Od nasprotne pogodbene stranke, ki sklepa menjalno pogodbo z občino, se zato zahteva potrebna skrbnost pri ugotavljanju prave vrednosti cene nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe, saj je pogodba veljavno sklenjena le v primeru, če so izpolnjene predpostavke iz 3. alineje prvega odstavka 22. člena ZSPDPO, med katere spada tudi zahteva, da pogodbeni stranki menjalne pogodbe določita pravo (realno) vrednost nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe in na ta način upoštevata zakonsko dolžnost, da se vrednost premoženja s sklenitvijo menjalne pogodbe za občino ne sme (bistveno) zmanjšati.
procesna predpostavka - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - pooblaščenec upravičen za zastopanje
Glede pooblaščencev se nanaša določilo 80. člena ZPP na postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer je lahko pooblaščenec odvetnik, in postopek pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem, kjer je lahko pooblaščenec odvetnik ali druga oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zahtevi tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov nepravilno upoštevalo tudi priglašene stroške v zvezi s postopkom z ugovorom tretjega, saj gre pri tem za izvršilne in ne pravdne stroške. O navedenih stroških bo namreč glede na končni uspeh tožeče stranke z ugovorom tretjega odločilo izvršilno sodišče v postopku zavarovanja.
izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pravilno je pritožbeno stališče, da je zato sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko izvršilni naslov, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev (četrti odstavek 62. člena ZIZ in tretji odstavek 44. člena ZIZ), ter v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL0076933
ZPP člen 458, 458/1. ZVO-1 člen 149. OZ člen 9.
ravnanje s komunalnimi odpadki - zavezanci za plačilo - uporabnik - nedovoljen pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
Toženec mora plačevati komunalne odpadke tam, kjer ima registrirano svojo dejavnost. Obveznost plačila za organizirani odjem komunalnih odpadkov namreč bremeni vse uporabnike, tj. vsa gospodinjstva, gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki poslujejo na tem območju, ne glede na to, ali storitve dejansko koristijo ali ne.
poenostavljena prisilna poravnava - značilnosti - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave -
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe: v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni sodelovanja upravitelja in ni nadzora nad poslovanjem insolventnega dolžnika. Zaradi tega tudi ni ugovornega postopka proti vodenju postopka prisilne poravnave.