OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
ZIZ člen 17, 20a, 21, 44, 44/1. ZPP člen 108, 108/4.
notarski zapis - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - identifikacija zahtevka - procesne in materialne predpostavke za dovolitev izvršbe - res iudicata
Sodišče lahko preizkusi utemeljenost predloga za izvršbo glede usklajenosti izterjevane terjatve s terjatvijo izvršilnega naslova le, če vsebina predloga tak preizkus omogoča. Upnik mora terjatev strukturirati tako, da je jasno, kakšen je znesek glavnice, pogodbenih obresti, že zapadlih zamudnih obresti in stroškov, ter kako je posamezne dele zahtevka v skladu z izvršilnim naslovom obračunal.
Glede opredeljenosti zahtevka ne gre za vprašanje sklepčnosti predloga, temveč njegove formalne pomanjkljivosti oziroma nerazumljivosti.
ZPIZ-1 člen 39, 180, 181, 406. ZMEPIZ člen 43. URS člen 33, 50.
nova odmera pokojnine - pravnomočna odločba - zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo
Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnice o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnica uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Zmotno je stališče, da je ponovna odmera pokojnine možna zato, ker pri prvotni odločbi zneski, ki jih tožnica uveljavlja naknadno, niso bili priznani in da tožena stranka o spornem delu plač ni odločila oziroma da tožnica pravice do vštetja tega dela plač v pokojninsko osnovo ni uveljavila ter zato v tem delu še ni pravnomočno odločeno.
Toženko so pri odločanju v času vložitve tožničine zahteve zavezovala pravila ZPIZ-1, ki ponovne odmere ne ureja. V 180. členu ZPIZ-1 je predvidena ponovna odmera le v primeru naknadno pridobljene pokojninske dobe zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje. V primeru, ko se določeno obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ugotovi naknadno, ponovna odmera ni predvidena, ampak je v 181. členu ZPIZ-1 določeno le odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.
Če zavod pritožbo upokojenca zoper zavrženje njegove zahteve o ponovni odmeri starostne pokojnine zavrne, upokojenec spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine ne more doseči drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in to v zakonsko določenih rokih
stvarna služnost –posestno varstvo služnosti – konfesorna tožba – stranska intervencija – poziv sodišča na vstop v pravdo – ugotovitveni tožbeni zahtevek – pravni interes
ZPP ne pozna določbe, v skladu s katero bi bilo sodišče dolžno pozvati subjekt, ki ga ena od pravdnih strank predlaga za stranskega intervenienta, da naj v tej vlogi vstopi v pravdo. Stranska intervencija je vselej v interesu pravdne stranke, ki jo predlaga, in (seveda samega) intervenienta, zaradi česar je (kvečjemu) naloga stranke, da o pravdi obvesti potencialnega intervenienta
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074112
ZTLR člen 25, 25/1, 25/5. ZDR člen 4, 18, 18/3. OZ člen 131.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – družinska gradnja – gradnja v okviru delovnega razmerja – slaba vera graditelja – nasprotovanje gradnji – tihi pristanek lastnika – prispevek zemljiškoknjižnega lastnika – superficies solo cedit – črna gradnja – odškodninska odgovornost lastnika – rušenje objekta na podlagi upravne odločbe – vzročna zveza
Glede na to, da lahko v skladu z določbo 25. člena ZTLR lastnik zemljišča po preteku 3 letnega roka zahteva le še prometno vrednost zemljišča, pripade lastninska pravica na zemljišču graditelju.
Tožnica in pravni nasledniki njenega pok. moža naj ohranijo v lasti to, kar sta tožnica in pok. mož (toženkin nečak) na ugotovljen način, torej na tujem (tetinem, toženkinem) zemljišču, a brez njenega nasprotovanja (a ne zanjo) in večinoma s svojim delom in sredstvi, tudi ustvarila.
Protipravnost je podana zaradi kršitev splošnega načela o prepovedi povzročanja škode, ki je v opustitvi prizadevanj za ohranitev substance truda in sredstev, ki so bili vloženi v sicer nelegalno zgrajen objekt in v predčasni izvršitvi upravne odločbe. Ugotovitev, da legalizacija ni bila možna, pa vodi do zaključka o pomanjkanju vzročne zveze.
dopolnitev tožbe – rok za dopolnitev – pisna pomota – navedba opravilne številke
Zaradi očitne pisne pomote pri oznaki opravilne številke, ki se je primerila pritožnici, sodišče kljub korektno opravljenim poizvedbam pri elektronsko vodenem vpisniku vloge še ni moglo obravnavati po vsebini. Zato se nakazuje, da je ostalo dejansko stanje o vložitvi dopolnitve tožbe in njeni pravočasnosti nepravilno ugotovljeno. Posledično je lahko preuranjena in zmotna odločba o zavrženju tožbe.
zamudna sodba – izvedba dokazov – pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Pri izdaji zamudne sodbe sodišče ne izvaja dokazov, ampak odloči po 318. členu ZPP na podlagi spisovnega gradiva. Torej je zahtevek pritožbe po izvedbi določenih dokazov brez pravne podlage.
začasna odredba - predhodna odredba - namen zavarovanja - nevarnost za uveljavitev terjatve
Začasna odredba je dopustna, če upnik s predhodno odredbo ne bo dosegel koristi, ki mu jo zagotavlja začasna odredba. Presojo v tej smeri je potrebno opraviti glede na okoliščine vsakega posameznega primera, ki izhajajo iz trditvene podlage strank, upoštevaje vsebino predlagane začasne in predhodne odredbe. Trditveno in dokazno breme o tem je na strani tožeče stranke.
Konkretno obremenjevanje premoženja tožene stranke kaže na obstoj verjetne nevarnosti, da bo izterjava terjatve tožeče stranke otežena, upoštevaje višino čistega dobička tožene stranke in višino terjatve tožeče stranke v tem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Zaradi ukinitve tožničinega dela asistentke proizvodnje je prenehala potreba po opravljanju takšnega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni za nedoločen čas. Ukinitev delovnega mesta je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Bolj verjetno je, da bi upnik, ki je skrbno urejal izterjevanje svoje judikatne terjatve, v primeru, da bi nameraval večji del dolga dolžniku odpustiti, to tudi izrecno povedal v pisni obliki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075497
OZ člen 169.
nadomestilo za invalidnost - izvedensko mnenje - neprerekana dejstva
Glede na to, da sta se stranki z izvedenskim mnenjem strinjali, je sodišče preseglo svoje pooblastilo, ko je tožniku dosodilo dodatno nadomestilo za invalidnost, katere izvedenec ni ugotovil.
priposestvovanje - zakonita posest - dobra vera - dobroverna lastniška posest - uporaba parcele
SPZ je opustil koncepcijo zakonite posesti, ker je zakonodajalec menil, da je zahteva po pravnem naslovu že zaobsežena v zahtevi po dobrovernosti. Glede na definicijo dobroverne lastniške posesti je namreč izključeno, da bi bil posestnik, ki ne more izkazati pravnega naslova za svojo posest, lahko dobroveren. Zgolj uživanje, obdelovanje ali kaj podobnega ne more biti podlaga za priposestvovanje.
umik tožbe - privolitev tožene stranke - ustavitev postopka
Z umikom se šteje, da tožba sploh ni bila vložena in da je konec procesnega razmerja. Vsi učinki, ki jih je imela tožba na materialnem in procesnem področju so odpadli (ex tunc).
V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme. Izjava o umiku ne prenese ne roka in ne pogoja. Izjava o umiku ni izpodbojna zaradi hibe v volji in se tudi ne da preklicati.
Ker pravda med strankama zaradi umika tožbe ne teče več, umika tožbe pa tudi ni mogoče preklicati, pritožbene navedbe, da bo tožnik dopolnil 9 let pokojninske dobe avgusta 2013, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne, niti upoštevne. Ob izkazanem poslabšanju zdravstvenega stanja lahko tožnikov izbrani zdravnik ali tožnik sam pri tožencu vloži nov zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Zamudne obresti so akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca – plačilu odškodnine. Pri tem je potrebno izhajati iz splošnega pravila sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti, ki zahteva, da stranki medsebojne obveznosti izpolnita sočasno. Navedeno pomeni, da je nasprotna udeleženka prišla v zamudo najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Plačilu zamudnih obresti bi se lahko izognila s položitvijo odškodnine pri sodišču.
Grožnja z odpovedjo pogodbe o poslovnem sodelovanju, v kolikor ne bo podpisana poroštvena izjava za že obstoječi dolg, ni nedopustna grožnja. Tožena stranka je zasledovala dopusten namen, to je doseči plačilo oziroma zavarovanje dolga.
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Del porokove izjave, ki njegov položaj olajšuje, je veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. V skladu z zakonsko domnevo o popolnosti listine je dokazno breme na tistemu, ki obstoj ustne olajševalne zavezo zatrjuje.
predpogodba - prevzem obveznosti iz glavne pogodbe – plačilo kupnine
S sklenitvijo predpogodbe se stranki zgolj zavežeta skleniti glavno pogodbo in nase še ne prevzameta obveznosti iz glavne pogodbe. Tožnik tako po Predpogodbi ni bil zavezan plačati kupnine, taka obveznost pa bi nastala šele s sklenitvijo prodajne pogodbe. V kolikor bi tožnik plačal kupnino že ob podpisu Predpogodbe in upoštevaje določilo Predpogodbe, po katerem se je toženka zavezala nepremičnine izročiti v posest ob plačilu celotne kupnine, bi stranki dejansko že takrat izpolnili vse svoje obveznosti po glavni pogodbi, s čimer bi institut predpogodbe izgubil svoj smisel.
CSD ni pojasnil razlogov za odločitev, da stiki toženca z otrokom potekajo le dnevno, in da otrok prespi pri materi, zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati od CSD, da pojasni in obrazloži razloge za takšno mnenje. Otrok je ob stikih pri tožencu že prespal, zato je treba v novem postopku ugotoviti, kakšni stiki so v korist otroka in od CSD zahtevati, da pojasni in podrobno navede strokovne razloge, zaradi katerih sledi predlogu tožnice, da ni v korist otroka, da prespi pri očetu v času stikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071697
OZ člen 459, 461, 462, 462/1, 462/2, 465. SZ-1 člen 3, 3/3, 5. SPZ člen 105, 121, 121/2. ZPP člen 286, 286/2, 286a, 315.
kupoprodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – predpostavke jamčevanja za napake – tipske napake – skupni deli stanovanjske stavbe – grajanje napak – vmesna sodba – materialno procesno vodstvo – prekluzija – konkretiziran poziv – izvršljivost tožbenega zahtevka – aktivna legitimacija
Prvo sodišče bi moralo za izdajo vmesne sodbe ugotoviti vse predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake.
Za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov na skupnih delih stanovanjske stavbe je do vložitve tožbe iz tega naslova upravičen vsak solastnik, ne glede na njegov solastninski delež.
V notifikacijskem postopku je dovolj, da je prodajalec seznanjen o obstoju napake kot tipske napake. Vendar je potrebno notifikacijo posameznih napak ločiti od konkretizacije oz. določnosti in izvršljivosti tožbenega zahtevka, s katerim posamezni tožnik uveljavlja varstvo svoje pravice.
Tožbeni zahtevek na odpravo tipskih napak na vseh stanovanjih v določenem nizu objektov bi moral biti konkretiziran tako, da bi se glasil na odpravo napake v korist konkretnega tožnika v konkretnem stanovanju in šele v tem primeru bi tak zahtevek bil določen in s tem izvršljiv.
Stranka je z navedbami na prvem naroku prekludirana le, če sodišče na ustrezen način s pozivom izvede materialno procesno vodstvo pred narokom. Sankcija je predvidena le za primer in v obsegu, ko je poziv sodišča konkretiziran, se pravi vezan na določeno postavljena vprašanja glede konkretnih okoliščin s katerim stranke dopolnjujejo trditveno podlago in ponudijo dokaze, in splošen poziv ne zadostuje.
Dokazno breme glede dejstva, da je kreditno pogodbo kot kreditojemalka podpisala prav toženka, se je po ugovoru toženke, da omenjene kreditne pogodbe ni podpisala, in ob upoštevanju, da gre za negativno dejstvo, prevalilo na tožnico.
Dokazna ocena je prosta, kar pomeni, da ni formalnih dokaznih pravil. Pravna teorija in sodna praksa sta že večkrat potrdili, da je o pravno pomembnem dejstvu mogoče sklepati tudi na podlagi vsebinsko sklenjenega sklopa indičnih dejstev.
ureditev meje – močnejša pravica – najverjetnejša katastrska meja – javno dobro – udeleženci postopka – nujni sosporniki
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je treba upoštevati stanje v katastru oziroma mejo določeno v njem. Izjeme od tega pravila pa so mogoče v primeru pomanjkljivosti ali napak v katastru, kar je treba posebej ugotoviti.