Tožba zoper dokončno odločbo toženca, ki jo je tožnik vložil prepozno (po izteku 30 dnevnega roka od vročitve odločbe), se zavrže. Rok za vložitev tožbe je prekluzivni materialni rok, zato ga ni mogoče podaljšati.
Sodišče Evropske unije v ustaljeni sodni praksi razume povprečnega potrošnika kot običajno (razumno) obveščeno, razumno pozorno in pazljivo osebo (v določenem družbenem, jezikovnem in kulturnem prostoru).
Trditve o nevšečnostih ob reševanju reklamacije in ugotovitve o obsegu pretrpljene škode v povezavi z intenzivnostjo ugotovljene nevšečnosti ne dosegajo intenzivnosti trpljenja, nujne za prisojo denarne odškodnine za (katerokoli obliko) nepremoženjske škode na podlagi splošnih določb odškodninskega prava.
Ker sta bila tožnika primerno seznanjena z vsemi relevantnimi informacijami, ki se tičejo konkretnega turističnega aranžmaja, postopek pa ni pokazal, da toženec ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti, tožencu tudi ni mogoče očitati zavajajočega oglaševanja.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - pravni interes
Dolžniku je načeloma res v interesu, da se vrednost nepremičnine oceni čim višje, da bo lahko v čim večji meri poplačal svoje upnike. Vendar pa glede na dejstvo, da do prodaje ne more priti, če zanjo ni zainteresiranih kupcev, ni mogoče vnaprej izključiti možnosti, da bi z nižjo ugotovljeno vrednostjo nepremičnine bilo mogoče hitreje doseči prodajo. S takšnimi navedbami pa je tudi dolžnik utemeljeval svoj pravni interes za ponovno vrednotenje nepremičnine in bi zato sodišče prve stopnje moralo odločati o utemeljenosti tega predloga.
litispendenca – pravdni postopek – izvršilni postopek – predlog za izvršbo – zastaranje obveznosti poroka
V zvezi s predmetnim izvršilnim predlogom se je vodil „zgolj“ izvršilni postopek in ne pravda. Zato ni moglo priti do litispendence oziroma teka še ene pravde, ki bi predstavljala procesno oviro za tek predmetne, kar posledično velja seveda tudi glede obstoja že pravnomočno razsojene stvari.
ZDR člen 6, 6/6, 6/7, 184. OZ člen 131, 131/1, 132.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - premoženjska škoda - iguba na dohodku
Tožena stranka (javni zavod - bolnišnica) je imela resen namen, da s tožnikom sklene pogodbo o zaposlitvi za objavljeno delovno mesto bolničarja - negovalca, spremljevalca. Glede zaposlitve tožnika si je premislila potem, ko je izvedela za dejstvo, da je tožnik HIV pozitiven. Opisano ravnanje tožene stranke pomeni kršitev prepovedi diskriminacije, kakor je določena v tretjem odstavku 6. člena ZDR. Zato je tožena stranka tožniku odškodninsko odgovorna za nastalo škodo v višini izpadlega dohodka.
ZD člen 28, 28/3, 106, 107, 107/1, 110, 110/1, 210, 213, 213/1. OZ člen 546, 547, 547/1, 550, 550/1.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – izročilna pogodba – strinjanje z izročitvijo in razdelitvijo premoženja – darilo
Ker se sodedinje ne strinjajo z izročilno pogodbo, s katero je določeno premoženje zapustnice prešlo na pritožnico, se to premoženje po zakonu šteje za darilo. Da ni bilo darilo, mora dokazati pritožnica. Zato je njena pravica manj verjetna.
Tožnik s končano poklicno šolo - kvalificirani tesar, ki je opravljal terenska dela kot pomožni delavec, je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma lažje fizično delo, pretežno sede, na ravnem (brez pogostega plezanja ali vzpenjanja, brez nevarnosti za padce), brez pogostega sklanjanja in daljše hoje. Zaradi takšnih omejitev pri delu obstaja dvom o delih, ki jih v okviru poklica sploh še lahko opravlja, zato je treba ugotoviti, ali je podana poklicna invalidnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0073273
URS člen 26.
odškodninska odgovornost države – odgovornost za ravnanje državnega organa – protipravno ravnanje sodišča – sodišče kot dolžnikov dolžnik – organ oprave izvršbe – vrnitev preostanka kupnine dolžniku – zarubljena sredstva – možnost poplačila
Sodišče v prvi izvršilni zadevi je bilo pahnjeno v položaj, ko je imelo pred seboj dva pravnomočna sklepa. Prvega, po katerem se preostanek kupnine vrne dolžniku, in drugega (oziroma sklop drugih dveh), po katerih so ta sredstva zarubljena. Ker sodišče v prvi zadevi ni bilo dolžnikov dolžnik, marveč organ, ki opravlja izvršbo, je ravnalo pravilno, ko se je te svoje vloge (in pravilne pravne podlage za svoje ravnanje) dosledno držalo.
Zamudne obresti so akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca – plačilu odškodnine. Pri tem je potrebno izhajati iz splošnega pravila sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti, ki zahteva, da stranki medsebojne obveznosti izpolnita sočasno. Navedeno pomeni, da je nasprotna udeleženka prišla v zamudo najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Plačilu zamudnih obresti bi se lahko izognila s položitvijo odškodnine pri sodišču.
Grožnja z odpovedjo pogodbe o poslovnem sodelovanju, v kolikor ne bo podpisana poroštvena izjava za že obstoječi dolg, ni nedopustna grožnja. Tožena stranka je zasledovala dopusten namen, to je doseči plačilo oziroma zavarovanje dolga.
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Del porokove izjave, ki njegov položaj olajšuje, je veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. V skladu z zakonsko domnevo o popolnosti listine je dokazno breme na tistemu, ki obstoj ustne olajševalne zavezo zatrjuje.
predhodna odredba - nevarnost za uveljavitev terjatve - računovodske bilance - blokada transakcijskega računa - novo ustanovljeno podjetje
Izkazani negativni kapital dolžnika in izguba obračunskega obdobja, upoštevaje vse okoliščine danega primera, zaenkrat še nista pokazatelja, da bo (verjetno) uveljavitev upnikove terjatve v bodočnosti onemogočena ali otežena.
umik tožbe - privolitev tožene stranke - ustavitev postopka
Z umikom se šteje, da tožba sploh ni bila vložena in da je konec procesnega razmerja. Vsi učinki, ki jih je imela tožba na materialnem in procesnem področju so odpadli (ex tunc).
V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme. Izjava o umiku ne prenese ne roka in ne pogoja. Izjava o umiku ni izpodbojna zaradi hibe v volji in se tudi ne da preklicati.
Ker pravda med strankama zaradi umika tožbe ne teče več, umika tožbe pa tudi ni mogoče preklicati, pritožbene navedbe, da bo tožnik dopolnil 9 let pokojninske dobe avgusta 2013, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne, niti upoštevne. Ob izkazanem poslabšanju zdravstvenega stanja lahko tožnikov izbrani zdravnik ali tožnik sam pri tožencu vloži nov zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
zahteva na odstranitev škodne nevarnosti – prekomerne imisije – manjvrednost hiše – nova škoda – škoda na stanovanjski hiši – uporaba železniškega industrijskega tira – tresljaji in vibracije – hrup – vzročna zveza
Tudi za odškodninsko odgovornost glede nove škode morajo biti izpolnjeni vsi elementi splošnega civilnega delikta.
Ne gre za novo škodo, pač pa za škodo, ki je bila že ugotovljena in plačana v drugih postopkih.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
ureditev dostopa – zahtevek na izgradnjo javne ceste po prostorskem izvedbenem načrtu - vsebina upravnih aktov - obvezujoč pravni akt - podlaga za civilnopravno upravičenje zasebnopravnih subjektov - nastanek civilne obveznosti
Pristojnost občine za izgradnjo javne cestne infrastrukture posamezniku ne daje pravice zahtevati, naj cesto tudi zgradi, četudi je njen obstoj (in časovni plan izgradnje) predvidela v prostorskem izvedbenem načrtu. Odlok o zazidalnem načrtu ni sicer neobvezujoč pravni akt, vendar to še ne pomeni, da ustvarja civilnopravne obveznosti občine.
ureditev meje – močnejša pravica – najverjetnejša katastrska meja – javno dobro – udeleženci postopka – nujni sosporniki
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je treba upoštevati stanje v katastru oziroma mejo določeno v njem. Izjeme od tega pravila pa so mogoče v primeru pomanjkljivosti ali napak v katastru, kar je treba posebej ugotoviti.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - vrednost spora - opisni zahtevek - odmera nagrade
Tožnica je postavila opisni zahtevek in zahtevka ni opredelila v denarnem znesku po višini, zato ni nikakršne podlage za določitev stroškov po vrednosti spornega predmeta 40.000,00 EUR. Ker je nagrada za t.i. opisni zahtevek (ki spada med neocenljive zadeve o premoženjskih posamičnih pravicah v smislu tar. št. 15, 1. odstavek – točka b/) predvidena v OT, sodišču samo zaradi odmere stroškov ni bilo potrebno določati nove vrednosti spora v smislu 3. odstavka 44. člena ZPP. OT v tar. št. 15, 1. odstavek, 3. alinea točke b/ za opisne zahtevke določa vrednost nagrade za tožbo (in odgovor na tožbo), ki v sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in sporu s področja socialne varnosti znaša 300 točk.
ZZK-1 člen 125a, 125d, 125e, 125e/1, 140, 140/1-5. Pravilnik o zemljiški knjigi člen 11, 11/1, 11/2.
novela ZZK-1C -obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov preko kvalificiranih vlagateljev - vnos podatkov imetnika pravice - opredelitev vrste in vsebine predloga - obrazložitev predloga - pravni interes za vknjižbo v korist tretje osebe
Določbi prvega in drugega odstavka 11. člena Pravilnika o zemljiški knjigi zahtevata, da je sam zahtevek za vpis - to je opredelitev vrste in vsebine vpisa, ki se s predlogom zahteva (5. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1), vsebovan v standardiziranem delu elektronskega predloga.
oprostitev plačila takse za pritožbo – likvidnostno stanje – premoženjsko in finančno stanje – pravica do sodnega varstva – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Le pavšalno je namreč trdila, da nima dovolj sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.