OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075468
OZ člen 147.
odgovornost delavcev za povzročeno škodo delodajalcu - trditveno in dokazno breme
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo neposredno od delavcev, zato bi moral trditi (in dokazati), da so mu toženci povzročili škodo namenoma.
OZ člen 131, 131/2. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 5, 5/1, 5/1-16, 86, 88, 88/1, 88/2, 91, 91/1, 91/1-3, 91/1-5, 106.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - slikopleskarstvo – delo pod napetostjo
Slikopleskarstvo ni nevarna dejavnost.
Škodni dogodek ni nastal zaradi povečane nevarnosti, ki bi izhajala iz same stvari oziroma dejavnosti, temveč je bil posledica kršitve varnostnih predpisov, saj se tožnik sploh ne bi smel nahajati v bližini neizoliranih električnih kablov, ki so bili pod napetostjo.
Ker v ZPP ni dokaznih pravil, je dobave mogoče dokazovati tudi drugače kot s podpisanimi dobavnicami, med drugim z zaslišanjem prič in izjavami strank.
Toženec z listino ni uspel izpodbiti števila dobav, katerih plačilo vtožuje tožeča stranka. Slednje pa ne pomeni, da se sodišče v okviru dokazne ocene na navedeni dokaz ne bi smelo sklicevati. Listino je namreč ocenilo, najprej posamezno, nato pa tudi v povezavi z ostalimi dokazi. Ker je bila predmet dokazovanja, je lahko del dokazne ocene in razlogov sodbe.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev
Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba.
Ker gre za pravdo zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev, so v pogledu vrednosti spornega predmeta, neupoštevni tožnikovi izračuni o neto vrednosti skupnega premoženja (vrednost stanovanja po odštetju zneska ob razpadu življenjske skupnosti še neodplačanega kredita), prav tako pa ni mogoče pri vrednotenju upoštevati zgolj razlike med deležem tožnika, ki je nanj vpisan v zemljiško knjigo in vtoževanim deležem.
odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – opustitev ukrepov za varno delo - padec delavke na splozkih tleh
Da bi lahko očitali krivdo za padec tožnice njenemu delodajalcu, bi moral biti podan očitek, da je ta opustil potreben ukrep za varno delo, posledično čemur so bila tla spolzka in posledično čemur je tožnica padla.
Sodišče izda brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodbo na podlagi pripoznave), če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/2, 240. ZPP člen 253, 253/1. ZPKrv člen 16, 16/3. ZZDej člen 47, 48.
odškodninska odgovornost – poostrena krivdna odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka – opravljanje dejavnosti v zdravstvu – nevarna dejavnost – zdravljenje s transfuzijo – medicinska napaka – pojasnilna dolžnost – izvedensko mnenje – kopije listin
Odgovornost za škodo, ki nastane v zvezi z opravljanjem dejavnosti v zdravstvu, ni objektivna. Gre za krivdno odgovornost, in sicer poostreno po 2. odstavku 6. člena OZ, saj se od zdravstvene organizacije zahteva ravnanje z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih - skrbnost dobrega strokovnjaka oz. profesionalna skrbnost.
odgovornost delodajalca – odgovornost za delavca – povrnitev škode neposredno od delavca – namerna povzročitev škode – kvalifikatorna oblika krivde – nestrokovna izvedba zobozdravstvene storitve – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede namernega ravnanja toženca je na tožnici, pri čimer zgolj abstraktno zatrjevanje naklepa, ki je pravni zaključek oziroma zakonski pojem, ne zadošča. Pravni sklep o namerni povzročitvi škode je odvisen od konkretnih trditev o dejstvih glede zavedanja protipravnega ravnanja in volje doseči prepovedano posledico. Tožnica je tista, ki mora najprej navesti vsa pravotvorna dejstva, ki so odločilna za presojo o obstoju najtežje oblike krivde. Šele nato je mogoče prevaliti trditveno in dokazno breme o nasprotnem na toženca.
sodni depozit – izjava o depozitu – napotitev na pravdo – zavrženje pritožbe
Šele, ko je depozit položen, se nasprotnega udeleženca pozove, da naj se izjavi, ali položeno stvar sprejema (do tega trenutka pa je postopek enostranski in se ga „ne tiče“). Pred položitvijo stvar v depozit pa so vsi pozivi nasprotnemu udeležencu preuranjeni (brezpredmetni), prav tako ne morejo začeti teči roki za dvig depozita.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073253
SZ-1 člen 84, 84/4, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112. OZ člen 58.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – oblika najemne pogodbe – pisnost – teorija realizacije
SZ-1 res določa, da mora biti najemna pogodba sklenjena v pisni obliki, vendar pa je najemna pogodba lahko veljavna tudi, če je ustna ali pa sklenjena s konkludentnimi dejanji ter v pretežnem delu izpolnjena in je zato veljavna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0079040
ZGD-1 člen 100, 133, 425, 425/2, 522.
plačilni nalog – zavrženje tožbe – osebna družba – družba z neomejeno odgovornostjo – osebna odgovornost družbenikov za obveznosti osebne družbe – zastaranje terjatev do družbenikov
Upniki osebne družbe pri uveljavljanju terjatev do družbenikov iz obveznosti te družbe torej niso omejeni z enoletnim prekluzivnim rokom iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je potrebno pravni standard očitne oziroma skrite napake v vsakem konkretnem primeru opredeliti z vidika osebnih lastnosti konkretnega posameznika. Očitne napake so namreč tiste, ki bi jih pri običajnem pregledu (ob prevzemu stvari) lahko opazil (ugotovil) skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo.
Ni mogoče prisoditi denarnega zneska tako za manjvrednost kot za stroške sanacije napak.
Zahtevek je bil sklepčen, kljub temu, da ni bila navedena in ocenjena manjvrednost v povezavi za vsako napako posebej. Manjvrednost se lahko oceni potem, ko se ugotovi, katere napake dejansko obstajajo in glede na obstoj vseh ugotovljenih napak se ugotovi manjvrednost dela v celoti.
Okoliščine konkretnega dogodka (slik oziroma trčenje med obema igralcema) so dejanske narave, ki jih mora sodišče ugotoviti z drugimi dokazi. Vprašanje, ali je dogodek krivdno povzročil toženec, pa je pravne narave, na katero mora prav tako odgovoriti sodišče in ne izvedenec.
Zgolj osebna napaka oziroma prekršek pri igranju košarke, ki je bila glede na konkretno ugotovljeni potek igre običajna in po načinu storitve ni odstopala od za to igro običajnih prekrškov, ne predstavlja protipravnega niti premalo skrbnega ravnanja druge tožene stranke.
ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - odmera sodne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste
Če se postopek ne zaključi z meritorno odločbo o glavni stvari, temveč sodišče tožbo, zaradi neplačila sodne takse, šteje za umaknjeno in v posledici postopek ustavi, je potrebno uporabiti določbo tar. št. 30010 ZST-1, ki določa posebno takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
VSL0071653
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 131, 147, 179, 352. ZMed člen 6, 9.
odškodninska odgovornost medijev - objava člankov - poseg v osebnostne pravice - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine
Ob vložitvi tožbe zastaralni rok za škodo tudi v delu, ki se nanaša na prvi članek (31. 1. 2007), ni potekel (352. člen OZ). Glede na okoliščine tega primera ni neživljenjska ocena sodišča, da se vseh pet člankov presoja kot celoto, ne vsakega posebej, saj so med seboj povezani in gre za prvo objavo in nato nadaljevanje ene zgodbe o sporih med bivšima zakoncema pri dodelitvi mladoletne hčerke v varstvo enemu od staršev. Poleg tega je subjektivni triletni rok začel teči šele, ko je bil tožniku znan obseg njegove škode v obliki psihičnih bolečin in travm, ki pa so trajale dalj časa in ne le nekaj mesecev po objavi vsakega od spornih člankov.
Prvotožena stranka odgovarja le za svoja ravnanja in ne za ravnanja drugih medijev, ki so tudi nedopustno posegli v tožnikove osebnostne pravice in mu povzročili škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078287
ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/4.
odgovornost poslovodje za škodo – obrnjeno dokazno breme – ravnanje v skladu s pravili stroke
Dokazno breme, da je tožena stranka kot direktorica tožeče stranke pri očitanih dejanjih ravnala v skladu s pravili stroke, je obrnjeno, torej je v konkretnem primeru na toženi stranki. Trditveno in dokazno breme glede obstoja prvih (splošnih) treh predpostavk (protipravnosti, vzročne zveze in škode) je na tožeči stranki, glede četrte predpostavke pa velja domneva, da vzrok za kršitev pogodbene obveznosti izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti. Poslovodja mora trditi in dokazati, da ni kršil svojih obveznosti.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 161, 161/1, 165, 316.
stroški postopka – sosporniki – zastopanje več strank
V primeru, ko je tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom proti enemu tožencu, ne pa proti drugemu tožencu, se uporabi analogija s prvim odstavkom 161. člena ZPP, po kateri so sosporniki upravičeni do stroškov po enakih delih.
finančni leasing – odstop od pogodbe – povračilo škode zaradi odstopa od pogodbe – solidarno poroštvo
Materialnopravna podlaga vtoževane terjatve zoper solidarnega poroka je pogodba o finančnem leasingu med tožečo stranko kot leasingodajalcem in leasingojemalcem, s katero je bilo dogovorjeno plačilo za primer, če leasingojemalec izgubi pravico odplačevanja obrokov po načrtu.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074673
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 271/2, 275, 276, 278, 278/2. OZ člen 193. ZVis člen 10. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - donacija - manjši delež poplačila upnikov - čista vrednost premoženja - neupravičena obogatitev - zakonske zamudne obresti - določna zahteva za povrnitev stroškov - sposobnost biti stranka - članica univerze
Za zaključek, da je neko dejanje izpodbojno, ne zadošča le zaključek, da se je s tem dejanjem zmanjšala čista vrednost premoženja, pač pa mora biti podan še naslednji pogoj, to pa je dejstvo, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
ZIZ člen 64, 65, 65/3. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla – razpolagalna sposobnost - skrbnost
Zastavna pravica na nepremičnini je bila ustanovljena na podlagi pravnega posla. Za presojo (ne)dopustnosti izvršbe zaradi zatrjevane (so)lastninske pravice tožnika je zato ključnega pomena dobra vera in načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tožnik bi s svojim zahtevkom lahko uspel le, če bi uspel izpodbiti domnevo, da toženec ni vedel, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja oziroma da ni bil dobroveren.