Sodna poravnava izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla. Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlosti ni mogoče dokazati, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Takšne pravnomočne odločbe pa ne more predstavljati klavzula o izvršljivosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074143
ZOR člen 156, 156/3, 206, 206/3. OZ člen 133, 186. ZPP člen 2, 103, 315, 392.
odškodninska odgovornost - dovoljeni obrati – okoljska škoda – tolerančni prag – normalna škoda – solidarna odgovornost – pollution share liability – market share liabilitiy – vzročna zveza – načelo dispozitivnosti – vmesna sodba – razdelna odgovornost – določitev deležev – ničnost sodne poravnave – raba slovenskega jezika
V vmesni sodbi mora biti določeno, ali gre za solidarno ali za razdelno odgovornost. V primeru razdelne odgovornosti morajo biti že v vmesni sodbi določeni deleži posameznih tožencev.
Razdelna odgovornost je v razmerju do zahtevka za solidarno plačilo nekaj manj (minus) in ne nekaj drugega (aliud).
Pravilo, da morajo biti odločbe izdane v slovenskem jeziku, ne pomeni le tega, da morajo biti uporabljene slovenske besede, marveč da mora besedilo ustrezati celotnemu sklopu slovničnih pravil. Njihov sestavni del je tudi skladnja slovenskega jezika.
Izhodišče reševanja spora v odškodninski pravdi za okoljsko škodo, ki nastaja z obratovanjem dovoljene dejavnosti, mora biti v škodi, ki je zatrjevana in ne v ugotavljanju emisij. Ključno je, ali tako zatrjevana škoda (poslabšanje okolja in zmanjšanje premoženjske koristi zaradi poslabšanja okolja) presega normalne meje. K škodljivemu dejstvu se ozremo šele v naslednjem koraku, ko že vidimo, da je okolje razvrednoteno. Šele tu imamo opraviti s težkim strokovnim vprašanjem, ali obstaja (naravna) vzročna zveza med dejavnostjo posamezne tožene stranke in premoženjsko škodo, ki je posledica poslabšanega ali celo uničenega okolja. Nato sledi še (verjetno) pravno najbolj zahteven korak: kako pravno-vrednotno pripisovati nastalo premoženjsko škodo različnim emitentom.
pravdni stroški – umik tožbe - razlog za umik - izpolnitev zahtevka
Razlog, zaradi katerega se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, ter vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka nista pomembna za izpodbijano stroškovno odločitev kot tudi ni relevanten kasneje odpadel pravni interes tožeče stranke za vodenje pravde.
ničnost pravnega posla – denacionalizacija – načelo dobre vere in zaupanja
Razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku, je nično. Namen pravila je ustavitev prometa s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije, zaradi zavarovanja položaja denacionalizacijskih upravičencev. Sodišče pri odločanju o ničnosti ne upošteva dobre vere in načela zaupanja v zemljiško knjigo.
Zaradi spremembe lastništva v najem danega poslovnega prostora najemna pogodba preneha le, če najemnik in novi lastnik skleneta novo pogodbo, sicer pa ne.
Dokazni predlog z vpogledom v drug pravdni spis ni bil substanciran, saj stranka ni navedla, v katero listino v spisu naj sodišče vpogleda.
pogodba o delu - jamčevalni zahtevki - očitna napaka – grajanje napak – ugovor znižanja plačila – primeren dodaten rok
Ker toženec ni pravočasno reklamiral napak in omogočil tožniku, da jih odpravi in mu za odpravo tudi ni določil roka, njegov ugovor na znižanje plačila ni upošteven.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – preklic izjave o odpovedi dediščini – odpoved dediščini
Izjave o odpovedi dediščini se ne more preklicati. Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju je veljaven. Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna, zato ni pomembno, kakšen je obseg prednikovega (zapustničinega) premoženja v času sklenitve sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju.
položaj stranke v zapuščinskem postopku - dedič - ločitveni upnik - zavrženje pritožbe
Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlagajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Pritožnika nista zakonita dediča po pokojnem in ločitve zapuščine nista predlagala, zato jima priglasitev njune terjatve, ki je bila prerekana s strani dedinje T. K., ne daje položaja stranke v postopku, zaradi česar njuna pritožba ni dovoljena.
Že najnižja stopnja krivde stranke izključuje vrnitev v prejšnje stanje.
Računanje prekluzivnih rokov, skrb za njihovo spoštovanje in pravočasno pripravo pravnega sredstva niso opravila, ki bi jih skrben odvetnik lahko prepustil administrativni delavki, zato zamuda v takem primeru ni opravičljiva.
začasna odredba – dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – ogroženost otroka
Začasna odredba v sporih o varstvu in vzgoji, preživljanju in stikih se izda takrat, ko je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe, ter se ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
predlog za izvršbo – izvršba na plačo – obveznost dolžnikovega delodajalca – podatki o plači dolžnika – pomanjkljiv predlog - trditveno in dokazno breme – omejitve izvršbe
V primeru, ko upnik od dolžnikovega delodajalca po 134. členu ZIZ zahteva, naj mu poravna celotno dolžnikovo obveznost po sklepu o izvršbi, mora v predlogu pojasniti, zakaj je obveznost dolžnikovega delodajalca po višini povsem enaka dolžnikovi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074128
OZ člen 131, 133, 133/3. ZPP člen 316, 316/4.
odškodninska odgovornost – opravljanje dela po pogodbi – protipravno ravnanje – skrbnost - pripoznava zahtevka – preklic pripoznave
Skrbnost ravnanja stranke, ki opravi delo po pogodbi, ni le merilo za stopnjo krivde, temveč hkrati tudi merilo protipravnega ravnanja.
Če se izkaže, da je zaradi neskrbnega ravnanja toženca nastala škoda oziroma je ta večja kot bi bila, če bi bilo popravilo opravljeno tako, kot je treba, je podana njegova odškodninska odgovornost.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - upravičen razlog
Opravičeno zamudo lahko povzroči le upravičeni vzrok, ki ga lahko predstavlja naključje, dogodek, ki ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem oziroma, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
odškodninska odgovornost upravljavca občinskih cest – postavitev prometnega znaka – trčenje kolesarja v prometni znak, postavljenega na kolesarski stezi – prispevek oškodovanca – višina nepremoženjske škode – odškodnina za pomoč drugega
Glede na to, da je bil prometni znak, ki je stal na kolesarski stezi, postavljen v nasprotju s pravili, tožnik pa bi ob pazljivosti, ki se pričakuje od povprečnega udeleženca v prometu, mogel in moral zaznati oviro in bi se ob dani vidljivosti in hitrosti pred njo lahko ustavil, teži njegovega neskrbnega ravnanja v danem primeru ustreza 20 % prispevek k nastanku škode.
Ker je tožnik določno zahteval znižanje preživnine, strankama in sodišču pa je bilo tudi znano, katera z izvršilnim naslovom določena preživnina naj bi se v postopku znižala, je njegova vloga primerna za obravnavanje in ni podlage za njeno zavrženje.
Včasih je tožbeni zahtevek, ki se glasi na potek služnostne poti „po obstoječi poti“, lahko tudi dovolj določen, kadar je potek služnostne poti v naravi jasno viden. V situaciji, kot je konkretna, ko v naravi pot ni vidna oziroma je med strankama sporno, kje poteka, pa tak zahtevek ni dovolj določen.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - ponovni predlog – res iudicata – litispendenca - enaka vsebina predlaganega zavarovanja - isto dejansko stanje - nebistveno razlikovanje
Za presojo o tem, ali o strankini identični zahtevi za sodno varstvo že teče postopek oziroma je bilo o njej že pravnomočno odločeno, sta pomembna tako obseg in vsebina predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem temelji predlog za izdajo začasne odredbe. Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe z drugo vsebino ali utemeljenega z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oziroma niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvem predlogu.
Učinka litispendence in pravnomočnosti odločitve o predlagani začasni odredbi izključujeta možnost uveljavljanja enakega zavarovanja na enaki dejanski podlagi.
začasna odredba – nevarnost za uveljavitev terjatve – blokada računa - neznatna škoda
Upoštevaje vse okoliščine primera (blokiran TRR, časopisne izsledke, začasna odredba zaznovana pri Ajpes na prepoved odtujitve in obremenitve razpolaganja osnovnega kapitala družbe), gre že za takšno nevarnost, da je ni mogoče obravnavati kot zanemarljive.