Prvostopenjsko sodišče je v točki 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa pritožniku pojasnilo, zakaj mora na podlagi plačilnega naloga za plačilo sodne takse, z dne 14. 1. 2019, nerazdelno plačati sodno takso oziroma, da je podlaga za to drugi odstavek 15. člena ZST-1 in utemeljeno ni sledilo pritožnikovemu predlogu za popravek plačilnega naloga, saj se je ta nanašal na vsebino plačilnega naloga in ne na zgolj na morebitne formalne napake v njem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00025673
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/3, 173/4, 176, 176/1, 192, 192/2. ZKP člen 358, 358/3, 371, 371/1-11.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - oprostilna sodba - dejansko stanje - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Prvostopno sodišče pa je pribavilo in na glavni obravnavi, kot je že obrazloženo, prebralo tudi mnenji sodnih izvedencev P. in Z., kot je to navedeno v točki 3 izpodbijane sodbe, pri čemer pa se sodišče tudi do zaključkov navedenih izvedencev ni prav v ničemer opredelilo in okoliščin, "da je oškodovanka G.M. (tudi funkcionalno) nepismena, da ima končane le tri razrede osnovne šole in ima tudi sicer znižane oziroma okrnjene spoznavne sposobnosti, zaradi česar, upoštevaje pri tem tudi njene podpovprečno intelektualne sposobnosti (izvedenec dr. Z.), niti ni sposobna načrtovanja sistematične manipulativnosti, kar sicer med drugim v svoji pritožbi izpostavlja tudi okrožna državna tožilka.
ZPP člen 318, 318/1.. ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 89/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zamudna sodba - ocena poskusnega dela
ZDR-1 v drugem odstavku 87. člena določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložitvi dejanski razlog za odpoved. Stališče sodišča prve stopnje, da presojana odpoved takšne obrazložitve ne vsebuje, je materialnopravno zmotno. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zadošča, da delodajalec v odpovedi navede, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil in da to predstavlja dejanski razlog za odpoved, kar pa je toženka v konkretnem primeru storila.
Bistveno za odločitev je, da odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ki jo je toženka podala tožniku, vsebinsko ni utemeljena. Tožnik je delo uspešno opravljal, kar pomeni, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, da za odpoved ni podan razlog iz 5. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Tožena stranka je iz utemeljenih razlogov po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ob upoštevanju določbe prvega odstavka 109. člena ZDR‑1 tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je namreč delavcem vročala nove pogodbe o zaposlitvi in za vročitev teh pogodb nekaterim delavcem, ki jih niso želeli prevzeti, pooblastila vodjo projekta. Ta je tožniku že dvakrat pred spornim dogodkom poskušal vročiti v podpis novo pogodbo o zaposlitvi oziroma poziv, da naj se zglasi v kadrovski službi in to pogodbo prevzame, kar je tožnik odklonil. Spornega dne mu je na 12. redni seji sveta delavcev znova želel vročiti ta poziv, a ga je tožnik verbalno napadel.
plačilo izvedenca - izdelovalec mnenja, ki ni sodni izvedenec
Pritožba nima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje stroške D. d.o.o. obračunati skladno s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla, zato Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je podzakonski predpis za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026350
OZ člen 149, 150, 153, 153/2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - kršitev varnostnih predpisov - nevarna dejavnost - krivdna ali objektivna odgovornost
Morebitna nepravilna uporaba oziroma kršitve varnostnih predpisov s strani delavca, ki prispeva k nastanku škode, lastnosti nevarnosti praviloma ne odvzame, vpliva pa na presojo prispevka oškodovanca.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa
Izvedencu, ki je izdelal dopolnilno izvedensko mnenje in so mu že bili priznani stroški za študij spisa, pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja ne gredo še enkrat stroški za študij spisa, ki so mu bili že priznani ob plačilu izvedenskega mnenja.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(2), 272, 272/1, 272/1-2.
ločitvena pravica na zalogah - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - domneva o obstoju pogojev za izpodbijanje - nastanek terjatve - pridobitev ločitvene pravice - sočasnost
Pojem sočasnosti oziroma besedna zveza "terjatev, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje" se ne sme jemati v strogem jezikovnem pomenu. To bi bilo v nasprotju z običajnimi življenjskimi okoliščinami, poslovno prakso in namenom zakonodajalca. Zato je treba v vsakem posameznem primeru presojati, ali so bila vsa odločilna pravna dejanja upoštevajoč vse relevantne okoliščine opravljena v običajnih in primernih časovnih okvirih.
delo s krajšim delovnim časom - denarno nadomestilo
Pravna podlaga, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje je podana v 1. odstavku 82. člena v zvezi s 86. členom ZPIZ‑2. Po slednji določbi ZPIZ-2 se zavarovancem s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno, oz. 20 ur tedensko zagotavlja pravica do delnega nadomestila (1. odstavek), v nadaljnjih odstavkih pa urejen način in odstotki odmere denarne dajatve. Vendar je za rešitev konkretnega primera bistven tudi 1. odstavek 122. člena ZPIZ-2, po katerem se delno nadomestilo izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.
Seveda je potrebno ločiti pogoje za priznanje pravice do delnega nadomestila in pogoje za izplačevanje navedene denarne dajatve. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da ti niso vedno identični.
zapor ob koncu tedna - delo v splošno korist - alternativni način izvršitve kazni zapora - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - kaznivo dejanje prisiljenja
Tako je sodišče prve stopnje poleg objektivnih in subjektivnih okoliščin upoštevalo tudi težo kaznivega dejanja, okoliščine storitve kaznivega dejanja, obsojenčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju in v tej zvezi tudi njegovo nekritičnost do storjenega kaznivega dejanja (4. točka izpodbijanega sklepa). Prav te pa so tiste okoliščine, ki ne dopuščajo načina izvršitve kazni zapora le ob vikendih oziroma z delom v splošno korist.
V 185. členu ZPP je določeno, da je potem, ko je tožba vročena toženi stranki, za spremembo potrebna njena privolitev. Vendar pa lahko sodišče s sklepom dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe, če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi.
Dejstvo, ki ga poudarja toženka v pritožbi, da je imel njen zavarovanec družba A. d. o. o., z družbo B. d. o.o., sklenjeno kooperantsko pogodbo in da sta družbi sklenili sporazum o organiziranju in izvajanju varstva pri delu na skupnem delovišču, dodatno potrjuje ugotovitev, da tožnik ni bil napoten delavec, družba A. d. o. o., pa ne delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Tožnik je kot delavec družbe A. d. o. o., opravljal delo na (skupnem) delovišču, na katerem je bil s sporazumom o organiziranju in izvajanju varstva pri delu na skupnem delovišču kot odgovorna oseba za koordiniranje varnega dela določen C.C.. Pravilno je ugotovilo tudi, da se je s sporazumom tudi družba A. d. o. o., torej tožnikov delodajalec in toženkin zavarovanec, zavezala imenovati odgovorne osebe za vodenje posameznih del, razporejanje delavcev in izvajanje varnostnih ukrepov v skladu s predpisi, pa te zaveze ni izpolnila.
odpoved najemne pogodbe - rok za odpravo kršitev - najemna pogodba za nedoločen čas - neplačilo najemnine - osebni stečaj
Glede na to, da tožnica pred vložitvijo zahtevka na odpoved najemne pogodbe toženca ni opozorila na kršitev in mu tudi ni določila načina in roka za odpravo navedene kršitve, kar je predpostavka za odpoved najemne pogodbe po 3. odstavku 15. člena Najemne pogodbe (enako določilo vsebuje tudi 3. odstavek 103. člena SZ-1), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo in v točki 20 obrazložilo, da tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe ni utemeljen in posledično, ker najemna pogodba za nedoločen čas ni odpovedana, tudi ni utemeljen zahtevek na izselitev toženca iz predmetnega stanovanja, zato je sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe - materialno pravni ugovor - predobravnalni narok
Ugovor pravne narave je lahko sestavni del ugovora zoper obtožnico, ki ga je obdolženi B.V. vložil 27. 2. 2013, sodišče prve stopnje pa ga je že s sklepom I Ks 52458/2010 z dne 8. 10. 2013, kot neutemeljenega zavrnilo. Lahko pa je tudi sestavni del odgovora na obtožbo, vendar šele po predstavitvi obtožnice, ko se je torej glavna obravnava že začela (prvi odstavek 321. člena v zvezi z drugim odstavkom 322. člena ZKP).
Kdaj sta odredba za hišni preiskavo in odredba iz prvega odstavka 156. člena ZKP v zadostni meri obrazloženi, je dejansko vprašanje, odvisno od okoliščin posameznega primera.
Pritožnikova pripomba o identičnosti vsebine in obrazložitev, bržkone odredb za hišne preiskave, je sicer točna, vendar mora biti hkrati upoštevana nespremenjenost kaznivih dejanj, njihovih osumljencev in končno, da so bile hišne preiskave odrejene na različnih naslovih. V takšnem primeru kakšna posebna ali dodatna individualizacija, kolikor je sploh mogoča, ni potrebna.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 27.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - rok za podajo odpovedi
Za pravočasnost odpovedi ni pomemben datum vročitve odpovedi stranki, kateri se pogodba o zaposlitvi odpoveduje, ampak datum, ko je odpoved podana. Iz listin v spisu ne izhaja, da bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi antidatirana, zato se šteje, da je toženka tožniku pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela dala pravočasno.
ZPP člen 286, 286/3.. ZDR člen 38, 38/2, 72.. ZDR-1 člen 40, 40/3.. OZ člen 5, 60, 60/2, 83.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - delavski direktor - prenehanje funkcije - poslovodna oseba - načelo vestnosti in poštenja
Sklicevanje tožene stranke na ničnost konkurenčne klavzule, ki jo je sama vnesla v pogodbo o zaposlitvi tožnika, vedoč, da je v nasprotju s prisilnimi predpisi, bi pomenila ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. Glede na to, da je tožena stranka sestavila konkurenčno klavzulo in pogodbo o zaposlitvi za tožnika, bi bilo v nasprotju s prepovedjo zlorabe pravic, če bi se ona sama lahko sklicevala na ničnost pogodbenega določila o konkurenčni klavzuli. Ni nepomembno, da je v času njene veljavnosti tožnik izpolnjeval obveznost iz konkurenčne klavzule in se vzdržal konkurenčnih ravnanj, tožena stranka pa se na ničnost sklicuje retroaktivno v povezavi z njeno obveznostjo plačila nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, torej bi s tem oškodovala pogodbi zvesto nasprotno stranko.
Pravilno je stališče, da je v konkretni situaciji tožnik svoje obveznosti izpolnil že s tem, da v času veljavnosti konkurenčne klavzule ni opravljal toženi stranki konkurenčnega ravnanja, pri tem pa mu ni treba dokazovati, da je dejansko imel možnost konkuriranja toženi stranki.
Skladno z uveljavljeno sodno prakso je enostranski odstop od konkurenčne klavzule mogoč najkasneje do trenutka prenehanja delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 110, 110/1-2, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Glede na sodno prakso ugotovljeno ravnanje tožnika (prenašanja sedežne garniture oziroma njenega nalaganja v vozilo) ne sodi v kontekst zdravljenja, tudi če tožnik ni neposredno sklenil posla za prodajo prenosnika oziroma tudi če bi pri prenašanju sedežne garniture sodeloval le z (zdravo) levo roko. Da ravnanje tožnika po svoji vsebini ne sodi v kontekst zdravljenja izhaja iz splošnega pravila, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege na svojem domu (233. člen Pravil obveznega zavarovanja). Tudi (kratkotrajno) zadrževanje v svoji trgovini ter opravljanje težjega fizičnega dela (oziroma pomoč pri tem) je v nasprotju z navodili zdravnika, saj tožnik ni imel dovoljenja za takšno aktivnost, ni pa mogoče navedenih ravnanj šteti primerljivih odhodu v trgovino zaradi nakupa nujnih potrebščin, za kar se zavzema tožnik. Namen bolniškega staleža je zdravljenje oziroma razbremenitev tožnika, če torej tožnik še ni bil sposoben za delo na svojem delovnem mestu pri toženi stranki, tudi očitani kršitvi že po naravi stvari ne morata predstavljati njegove razbremenitve oziroma zdravljenja, ki naj bi se ga zasledovalo z bolniškim staležem. Navedeni aktivnosti tožnika po intenzivnosti očitno presegata obseg vsakodnevnih manjših opravil (npr. odhodov v trgovino oziroma obiskov pri zdravniku), ki so mu bila dovoljena. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obstoj razloga za izredno odpoved iz 2. in 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - subjektivni element kaznivega dejanja - naklepno kaznivo dejanje
Prvostopno sodišče pa je po obsežno izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da ni ničesar, kar bi dokazovalo, da sta obdolžena A.F. in M.Ž. kazniva dejanja, ki so se jima očitala, storila z naklepom, pri čemer je prvostopno sodišče pravilno zaključilo tudi, da obtožba tudi sicer ni ustrezno pojasnila, zakaj bi naj oba obdolženca sploh želela storiti takšna kazniva dejanja, kaj konkretno bi naj bile okoliščine, ki bi naj izkazovale naklep obeh obdolžencev, pa državno tožilstvo ne pojasnjuje niti v pritožbi.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva sodba, ki je ni mogoče preizkusiti
Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani del sodbe ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek sodbe je nerazumljiv, v obrazložitvi sodišča prve stopnje pa niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.
V konkretnem primeru ni podano nobeno od dejanskih stanj iz 53. člena ZPIZ-2. Po navedeni določbi ZPIZ-2 je ob izpolnjevanju ostalih pogojev mogoče vdovi pravico do vdovske pokojnine med drugim priznati le: če je do moževe smrti bila popolnoma nezmožna za delo, ali; če je popolnoma nezmožna za delo postala v enem letu po njegovi smrti, oz. če je popolnoma nezmožna za delo postala med trajanjem pravice do vdovske pokojnine kot uživalka pravice ob otroku, do katerega je imela dolžnost preživljanja.