Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa
Izvedencu, ki je izdelal dopolnilno izvedensko mnenje in so mu že bili priznani stroški za študij spisa, pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja ne gredo še enkrat stroški za študij spisa, ki so mu bili že priznani ob plačilu izvedenskega mnenja.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - subjektivni element kaznivega dejanja - naklepno kaznivo dejanje
Prvostopno sodišče pa je po obsežno izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da ni ničesar, kar bi dokazovalo, da sta obdolžena A.F. in M.Ž. kazniva dejanja, ki so se jima očitala, storila z naklepom, pri čemer je prvostopno sodišče pravilno zaključilo tudi, da obtožba tudi sicer ni ustrezno pojasnila, zakaj bi naj oba obdolženca sploh želela storiti takšna kazniva dejanja, kaj konkretno bi naj bile okoliščine, ki bi naj izkazovale naklep obeh obdolžencev, pa državno tožilstvo ne pojasnjuje niti v pritožbi.
ZPP člen 286, 286/3.. ZDR člen 38, 38/2, 72.. ZDR-1 člen 40, 40/3.. OZ člen 5, 60, 60/2, 83.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - delavski direktor - prenehanje funkcije - poslovodna oseba - načelo vestnosti in poštenja
Sklicevanje tožene stranke na ničnost konkurenčne klavzule, ki jo je sama vnesla v pogodbo o zaposlitvi tožnika, vedoč, da je v nasprotju s prisilnimi predpisi, bi pomenila ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. Glede na to, da je tožena stranka sestavila konkurenčno klavzulo in pogodbo o zaposlitvi za tožnika, bi bilo v nasprotju s prepovedjo zlorabe pravic, če bi se ona sama lahko sklicevala na ničnost pogodbenega določila o konkurenčni klavzuli. Ni nepomembno, da je v času njene veljavnosti tožnik izpolnjeval obveznost iz konkurenčne klavzule in se vzdržal konkurenčnih ravnanj, tožena stranka pa se na ničnost sklicuje retroaktivno v povezavi z njeno obveznostjo plačila nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, torej bi s tem oškodovala pogodbi zvesto nasprotno stranko.
Pravilno je stališče, da je v konkretni situaciji tožnik svoje obveznosti izpolnil že s tem, da v času veljavnosti konkurenčne klavzule ni opravljal toženi stranki konkurenčnega ravnanja, pri tem pa mu ni treba dokazovati, da je dejansko imel možnost konkuriranja toženi stranki.
Skladno z uveljavljeno sodno prakso je enostranski odstop od konkurenčne klavzule mogoč najkasneje do trenutka prenehanja delovnega razmerja.
subjektivna razširitev tožbe - privolitev novega toženca
Tožeča stranka je tožbo razširila na novo toženko v smislu določila prvega odstavka 191. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), takšna razširitev pa je dopustna le, če nova toženka v to privoli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00026555
ZST-1 člen 6c, 34, 34/1.. ZPP člen 105a.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - plačilo sodne takse - procesna predpostavka
Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, določen v 1. odstavku 34. člena ZST-1, je procesni rok. Iz 105.a člena ZPP izhaja, da je plačilo takse za pritožbo procesna predpostavka za obravnavo pritožbe. Rok za izpolnitev procesne predpostavke je torej procesni rok.
ZIZ-UPB4 člen 38, 38/6. EZ-1 člen 478, 478/1. SPZ člen 8. Uredba o energetski infrastrukturi člen 3, 5. ZPP člen 214, 337, 337/1.
predmeti izvzeti iz izvršbe - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - nečelo superficies solo cedit - transformatorska postaja - neprerekano dejstvo - pritožbene novote
V skladu z Uredbo o energetski infrastrukturi transformatorske postaje in energetski transormatorji predstavljajo energetsko infrastrukturo za prenos in distribucijo električne energeij in ne (tudi) za njeno proizvodnjo (5. člen Uredbe). Glede na to pa so s prepovedjo izvršbe v okviru določbe prvega odstavka 478. člena EZ-1 v celoti zajete.
Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze. Delavec mora dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in tudi količino takšnega dela (VIII Ips 191/2018). Zato je zmotno stališče pritožbe, da se dokazno breme glede števila opravljenih nadur v primeru odsotnosti evidence o času nadurnega dela enostavno prevali na delodajalca. V premoženjskem delovnem sporu, kakršen je predmetni, ni predpisano pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu.
ZDR-1 člen 110, 110/1-2, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Glede na sodno prakso ugotovljeno ravnanje tožnika (prenašanja sedežne garniture oziroma njenega nalaganja v vozilo) ne sodi v kontekst zdravljenja, tudi če tožnik ni neposredno sklenil posla za prodajo prenosnika oziroma tudi če bi pri prenašanju sedežne garniture sodeloval le z (zdravo) levo roko. Da ravnanje tožnika po svoji vsebini ne sodi v kontekst zdravljenja izhaja iz splošnega pravila, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege na svojem domu (233. člen Pravil obveznega zavarovanja). Tudi (kratkotrajno) zadrževanje v svoji trgovini ter opravljanje težjega fizičnega dela (oziroma pomoč pri tem) je v nasprotju z navodili zdravnika, saj tožnik ni imel dovoljenja za takšno aktivnost, ni pa mogoče navedenih ravnanj šteti primerljivih odhodu v trgovino zaradi nakupa nujnih potrebščin, za kar se zavzema tožnik. Namen bolniškega staleža je zdravljenje oziroma razbremenitev tožnika, če torej tožnik še ni bil sposoben za delo na svojem delovnem mestu pri toženi stranki, tudi očitani kršitvi že po naravi stvari ne morata predstavljati njegove razbremenitve oziroma zdravljenja, ki naj bi se ga zasledovalo z bolniškim staležem. Navedeni aktivnosti tožnika po intenzivnosti očitno presegata obseg vsakodnevnih manjših opravil (npr. odhodov v trgovino oziroma obiskov pri zdravniku), ki so mu bila dovoljena. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obstoj razloga za izredno odpoved iz 2. in 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
odpoved najemne pogodbe - rok za odpravo kršitev - najemna pogodba za nedoločen čas - neplačilo najemnine - osebni stečaj
Glede na to, da tožnica pred vložitvijo zahtevka na odpoved najemne pogodbe toženca ni opozorila na kršitev in mu tudi ni določila načina in roka za odpravo navedene kršitve, kar je predpostavka za odpoved najemne pogodbe po 3. odstavku 15. člena Najemne pogodbe (enako določilo vsebuje tudi 3. odstavek 103. člena SZ-1), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo in v točki 20 obrazložilo, da tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe ni utemeljen in posledično, ker najemna pogodba za nedoločen čas ni odpovedana, tudi ni utemeljen zahtevek na izselitev toženca iz predmetnega stanovanja, zato je sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
V konkretnem primeru ni podano nobeno od dejanskih stanj iz 53. člena ZPIZ-2. Po navedeni določbi ZPIZ-2 je ob izpolnjevanju ostalih pogojev mogoče vdovi pravico do vdovske pokojnine med drugim priznati le: če je do moževe smrti bila popolnoma nezmožna za delo, ali; če je popolnoma nezmožna za delo postala v enem letu po njegovi smrti, oz. če je popolnoma nezmožna za delo postala med trajanjem pravice do vdovske pokojnine kot uživalka pravice ob otroku, do katerega je imela dolžnost preživljanja.
plačilo izvedenca - izdelovalec mnenja, ki ni sodni izvedenec
Pritožba nima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje stroške D. d.o.o. obračunati skladno s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla, zato Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je podzakonski predpis za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - možnost seznanitve - fikcija vročitve - odsotnost osebe, pooblaščene za sprejem
Vročanje na naslovu, ki ga je brez pridržkov kot naslov pooblaščenca v pooblastilu, izročenem na naroku le en teden pred poskusom vročitve, navedla sama tožena stranka, zagotavlja razumno pričakovanje, da stranka za pisanje zve.
ZPP člen 339, 339/2, 408, 421, 421/4. ZZZDR člen 106, 106/6. URS člen 53, 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
V skladu s 4. odstavkom 421. člena ZPP izda sodišče prve stopnje novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. V skladu s 6. odstavkom 106. člena ZZZDR predstavlja takšno spremenjeno okoliščino tudi situacija, če tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim od staršev in stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči centra za socialno delo.
V tem konkretnem primeru ne gre za starševsko odtujevanje, kjer bi moralo sodišče zaradi onemogočanja stikov odvzeti materi varstvo in vzgojo v smislu določila 6. odstavka 106. člena ZZZDR, saj mati zavestno ne vpliva negativno na otroka v smislu, da bi zaradi tega oblikovala negativen odnos do očeta, oba starša pa s svojim vedenjem vplivata na negativen odnos otrok do očeta, mati na takšen način, da otroka seznanja o zapisnikih CSD-ja, sodnih zapisnikih, pa tudi tako, da v samem začetku tega postopka ni sprejela večkrat ponujenega svetovanja s strani CSD, katerega namen je bila ureditev in uskladitev starševskega odnosa, oče na drugi strani pa s tem, ko ne upošteva želja otrok oziroma ne drži obljub, da bodo na dopustu sami ali neprimerno reagira (npr. vpitje, grožnje ob neizvajanju stikov), ko otroka ne postopata tako, kot pričakuje sam. Glede na velik odpor otrok do stikov, ki so bili določeni s sodno poravnavo, je v korist otrok, da se sicer upošteva njuna želja po zmanjšanju stikov, da pa je potrebno zaradi kontinuitete odnosa z očetom, zaradi očetovskega lika, ki je pomemben pri psihofizičnem razvoju otrok, obdržati stike enkrat tedensko (med tednom) in vsak drugi vikend za nekaj ur, saj bo oče z nekajurnimi stiki obdržal kontinuiteto odnosa in po skupnih svetovanjih, katera sta se zavezala obiskovati oba starša, bodo postopoma lahko stiki potekali tudi v večjem obsegu z vključenimi prenočitvami pri očetu.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
odmera nagrade izvedenca - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - kompleksno pravno razmerje - računalniški program - obseg in predmet izvedenskega mnenja
Za presojo, ali gre za zelo zahtevno izvedensko mnenje, ni odločilen njegov obseg.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00035520
ZPP člen 214 214/2, 251-254, 286, 286.b, 339, 339/1, 339/2. OZ člen 131, 131/1. ZDLov-1 člen 10, 38, 44, 47, 47/1, 74, 77.
odškodnina za premoženjsko škodo - protipravno ravnanje - višina škode - izvedba dokaza z izvedencem
Kršitev določb 251. do 254. člena ZPP, ki vsebujejo pravila dokazovanja z izvedencem in pravila postopanja v primeru nejasnosti, pomanjkljivosti in nasprotij v samem izvedenskem mnenju predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, na katero se tožnica v pritožbi ne more uspešno sklicevati. Iz določbe 286. b člena ZPP namreč izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Glede na to, da je bila tožnica o tem, da sodišče prve stopnje zatrjevanih pomanjkljivosti izvedenskega mnenja oziroma cenitve izvedenca po njegovem ustnem zaslišanju ne bo še dodatno odpravljalo in da tudi ne bo določilo novega izvedenca, obveščena že na naroku za glavno obravnavo dne 11. 10. 2018, ko je takšen predlog tožnice sodišče prve stopnje zavrnilo kot nepotreben, bi morala tožnica najkasneje na tem naroku tudi uveljavljati zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ne gre za kršitev, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 286. b člena ZPP).
Ob upoštevanju zatrjevanih razlogov za neizplačilo bilančnega dobička (pomanjkanje likvidnih sredstev) in dejanskih ugotovitev izvedenca, da bi tožena stranka ob izplačilu minimalne dividende poslovala na meji kapitalske ustreznosti, materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da je bilo v konkretnem primeru zadržanje bilančnega dobička tožene stranke nujno, pravilna.
Nujno potreben cilj, ki ga družba (tožena stranka) ne more doseči drugače, kot z zadržanjem bilančnega dobička, je v konkretnem primeru ta, da družba ostane kapitalsko ustrezna in s tem nemoteno posluje. Po presoji sodišča druge stopnje gre za nujen in legitimen cilj družbe, ki ga ni mogla doseči drugače, kot s tem, ne le z gospodarnim in primernim, pač pa tudi nujnim ukrepom posega v pravico družbenika do udeležbe na dobičku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025621
OZ člen 1060. ZOR člen 219, 456, 456/1. SPZ člen 28.
uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena uporaba - nedobroverni posestnik - ugovor zastaranja - neupravičena obogatitev
V skladu z določbo 219. člena ZOR, ki se v skladu s 1060. členom OZ uporablja za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ, lahko v primeru, če je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, imetnik zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Določba govori o tuji stvari, kar pomeni, da tisti, ki stvar uporablja, nima pravice do nje. Kakšno pravico ima na stvari, ni pomembno. Ni torej treba, da ima na njej stvarno pravico (lastninsko), lahko ima na njej obligacijsko pravico, na podlagi katere mu pripada pravica do uporabe stvari. Pod pojmom uporabe stvari je treba razumeti vsakršno izkoriščanje tuje pravice (obligacijske, stvarne ...).