ZFPPIPP člen 251, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 77, 77/1, 81, 81/2, 343.
osebni stečaj - stečajni dolžnik - vročanje preko stečajnega upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - poslovna sposobnost stranke - izjava volje poslovno nesposobne osebe - zastopanje procesno nesposobne stranke - pravni učinek pravdnih dejanj
Ker stranka, ki ni poslovno sposobna, sama ne more opravljati pravdnih dejanj (prvi odstavek 77. člena ZPP), njena izjava volje ne more imeti pravnih posledic (učinkov).
Ob upoštevanju zatrjevanih razlogov za neizplačilo bilančnega dobička (pomanjkanje likvidnih sredstev) in dejanskih ugotovitev izvedenca, da bi tožena stranka ob izplačilu minimalne dividende poslovala na meji kapitalske ustreznosti, materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da je bilo v konkretnem primeru zadržanje bilančnega dobička tožene stranke nujno, pravilna.
Nujno potreben cilj, ki ga družba (tožena stranka) ne more doseči drugače, kot z zadržanjem bilančnega dobička, je v konkretnem primeru ta, da družba ostane kapitalsko ustrezna in s tem nemoteno posluje. Po presoji sodišča druge stopnje gre za nujen in legitimen cilj družbe, ki ga ni mogla doseči drugače, kot s tem, ne le z gospodarnim in primernim, pač pa tudi nujnim ukrepom posega v pravico družbenika do udeležbe na dobičku.
zastaranje terjatve - izdaja računa - vložitev tožbe - začetek pravdnega postopka
Pritožbeno sodišče se strinja, da tožnikova pasivnost pri izdaji računa v trajanju več kot pet let ni pravno upoštevna za določitev trenutka zapadlosti terjatve.
predpogodba - nakup nepremičnin - pogoji za sklenitev glavne pogodbe - neizpolnitev pogojev - povzročitev škode - odškodninska odgovornost
Po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru jezikovna razlaga sporne določbe ne zadošča, saj je ob uporabi logične in teleološke (namenske) razlage jasno razvidno, da sta bila pogoja dva: izbris plombe in izjava o nameri o izdaji izbrisne pobotnice. Ker plomba do odstopa od predpogodbe ni bila izbrisana, je tudi po oceni višjega sodišča prišlo do pretrganja vzročne zveze med opustitvijo tožene stranke in nastalo škodo.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/4, 399/4-1. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev zakonskih dolžnosti - prispevki za socialno varnost - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna zakonska domneva - vestnost in poštenost
Glede naložitve plačila prispevkov za socialno varnost je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da dolžnik davčnemu organu ni predložil ustreznih obračunov v obdobju od junija 2012 do januarja 2014, zaradi česar mu je davčni organ naknadno z odločbami odmeril prispevke, ki skupaj presegajo znesek 4.000,00 EUR. Tako ravnanje je prvostopenjsko sodišče ocenilo kot nevestno in nepošteno, ker se je z njim dolžnik izognil davčni izvršbi. Davčna izvršba se namreč lahko opravi le na podlagi izvršilnega naslova, ki ga v primeru predloženega obračuna prispevkov za socialno varnost predstavlja sam izvršljiv obračun davka. Ker je imel dolžnik dejavnost registrirano od 31. 5. 2002 do 17. 2. 2014 in je bil zato zavezan za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost ter odgovoren za izpolnjevanje zakonskih dolžnosti, je njegovo ravnanje v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.
Iz zgoraj povzetih razlogov prvostopenjskega sodišča o obstoju ovire za odpust obveznosti, temelječe na zakonski domnevi iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP izhaja, da že zgolj neoddajanje obračunov prispevkov, ker pomeni kršitev zakonskih obveznosti, predstavlja zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Tako stališče bi bilo pravilno le v primeru, če bi šlo za neizpodbojno zakonsko domnevo zlorabe odpusta obveznosti, pa temu ni tako. Prvostopenjsko sodišče bi se zato moralo opredeliti do izjave dolžnika na upnikov ugovor, v kateri je navajal razloge za neobračun in neplačilo prispevkov za socialno varnost in s tem izpodbijal zakonsko domneva zlorabe odpusta obveznosti.
Okoliščine konkretnega primera vzbujajo globok dvom v resničnost trditev tožnika o vsebini dogovorov med pogodbenima strankama potem, ko je v letu 2001 toženec prenehal z gostinsko dejavnostjo. Z gotovostjo je sicer mogoče ugotoviti, da je prišlo do spremembe – prenovitve Pogodbe, ne pa tudi točno kaj sta se dogovorili pogodbeni stranki. Prišlo je torej do prenovitve Pogodbe, zato ta ne velja več (prvi odstavek 323. člena OZ) in ne more predstavljati pravne podlage za povrnitev tožnikovih vlaganj v prostore, iz katerih je bil deložiran toženec. Deložacija je sicer res dejanska podlaga za uveljavljanje zahtevkov iz naslova vlaganj v prostore, vendar ne od najemnika, pač pa od lastnika prostorov. Pravno podlago za zahtevek tožnika, da mu toženec povrne vlaganja, bi lahko bila le pogodbena zaveza toženca za povračilo vlaganj, ki pa je tožnik ni dokazal.
vlaganja - nepremičnina - vlaganja v tujo nepremičnino - obstoj zunajzakonske skupnosti - vrednost vlaganj - prikrajšanje - obogatitev - dejansko stanje
Tožnica lahko zahteva povračilo vlaganj le od tistega, ki se je z njenimi vlaganji okoristil, torej od toženca kot lastnika nepremičnine, katere vrednost se je zaradi vlaganj povečala.
kršitev avtorske pravice - avtorski honorar - premoženjska škoda - civilna kazen - nepremoženjska škoda
Takoj, ko jo je tožnik opozoril in je bila seznanjena, da obstaja možnost, da posega v avtorsko pravico, je prenehala z reprodukcijo in vse konjičke umaknila iz prodaje. Ker torej ni ugotovljena krivda, niti huda malomarnost tožene stranke, podlage za civilno kazen ni.
Tožbenemu zahtevku na plačilo nepremoženjske škode v smislu določila 169. člena ZASP ni mogoče ugoditi že zato, ker tožnik ni ponudil navedb o trajanju in jakosti duševnih bolečin, ker tožniku moralna škoda ni bila povzročena na področju cele države in ker gre za precejšen časovni zamik od takrat, ko je tožnik konjička ustvaril in tržil (od 1988 do 2003). Konjička niso distribuirali masovno (izdelali so 10 primerkov), niso ga oglaševali in si niso lastili avtorstva, ki bi ga označili na izdelkih, niso ga izpostavili strokovni javnosti, niti s konjički niso ustvarjali dobička.
odgovornost imetnika živali - ugriz psa - opustitev nadzora nad psom - otrok kot oškodovanec - odmera nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Podan je temelj odškodninske odgovornosti toženke na podlagi drugega odstavka 158. člena Obligacijskega zakonika.
Tožnik ni trdil in dokazoval, da bi bile pri njem prisotne kakšne posebne osebne lastnosti in stanje, zaradi česar bi trpel večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile.
neposlovna odškodninska odgovornost - kršitev osebnostne pravice - čast in dobro ime - pravica do zasebnosti - presoja višine odškodnine - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - dokaz z izvedencem medicinske stroke - osebno stanje oškodovanca - odmera pravdnih stroškov - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Duševna ne/uravnovešenost oškodovanca vpliva na doživljanje posega v osebnostno pravico, zato je - kljub temu, da se tožnica na svoje takratno zdravstveno stanje ne sklicuje - le-to treba ugotoviti oz. izvajati dokaze v tej smeri.
OZ člen 131. ZPNačrt člen 86. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 24.
opustitev dolžne skrbnosti - upravljalec javnega dobra - vodovodno omrežje - pravilnost podatkov - podatki katastra
Toženka, ki vodi kataster, ni dolžna preverjati pravilnost podatkov, ki jih sporoči geodetska uprava oz. investitor. Opustitev preverjanja pravilnosti dejanske lokacije cevi zato ni protipravno ravnanje, ki bi lahko vodilo do njene odškodninske obveznosti.
lastninska pravica - funkcionalno zemljišče k več stavbam - pravica uporabe
Tožeča stranka ni dokazala uporabe sporne nepremičnine, ki je bila nekoč v družbeni lastnini, na podlagi pravice po kakšnem tranzicijskem predpisu ali na podlagi pravice iz pogodbe. Lastnine na avtopralnici in skladišču ni mogoče razlagati tako široko, da bi uporabo 43. člena ZVEtL-1 raztegnili tudi na možnost krožnih poti po industrijskem objektu in parkiranja tovornjakov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024827
ZPP člen 411, 411/1.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - stiki - začasna ureditev stikov - otrokova korist - obseg stikov - izvrševanje stikov - starost otroka - medsebojni dogovor strank
Ureditev stikov z začasno odredbo v konkretni zadevi ni potrebna, ker se stiki izvajajo v skladu z dogovorom, ki sta ga ob pomoči CSD ustno sklenili pravdni stranki. Obseg in termin stikov, ki sta ga pravdni stranki dogovorili celo na predlog samega toženca, je tudi sicer prilagojen potrebam mladoletne deklice glede na njeno starost, ko se še doji in ko je še v simbiotični razvojni fazi z materjo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - onemogočen preizkus sodbe - neodpravljiva postopkovna napaka - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe navedlo, da je ugodilo tožbenemu zahtevku, ki se glasi, kot je povzeto v tej točki izreka, vendar pa ta izrek sploh ne vsebuje odločitve o tožbenem zahtevku. Tak izrek sodbe je nerazumljiv, kar predstavlja uradoma upoštevno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ustavitev kazenskega postopka - smrt obdolženca - procesna ovira
Po 139. členu ZKP se kazenski postopek s sklepom ustavi, če se med postopkom ugotovi, da je obdolženec umrl. Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi. Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, to je od njegove uvedbe do pravnomočnosti odločbe.
tožba za vrnitev darila v zapuščino - predhodno vprašanje - obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - razpoložljivi del zapuščine - ničnost darilne pogodbe
Obseg zapuščine je ena izmed postavk za izračun, ali je zapustnik z darili med živimi presegel vrednost razpoložljivega dela zapuščine in tako načel oziroma izčrpal nujni delež in gre po zakonu za prikrajšanje nujnega deleža.
gospodarski spor majhne vrednosti - utesnitev zahtevka - umik tožbe - soglasje k umiku tožbe - osebna vročitev poziva - fikcija umika
V tem gospodarskem sporu ni mogoče upoštevati pravil postopka v sporih majhne vrednosti, saj odločitev o delnem umiku zahtevka, ki je predmet sedaj izpodbijanega sklepa, še ni pravnomočna. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev v znesku 6.000,00 EUR, gre za znesek, ki v gospodarskih sporih presega prag vrednosti za spore majhne vrednosti (495. člen ZPP).
gospodarski subjekt - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - prodajna pogodba - pravice kupca - jamčevalni zahtevek - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - učinki razvezane pogodbe
Kupec, ki je o stvarni napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko uveljavlja jamčevalne zahtevke iz prvega odstavka 468. člena OZ. Ti so: (1) pravica zahtevati, da prodajalec pravilno izpolni svojo pogodbeno obveznost, in sicer bodisi tako, da napako odpravi bodisi tako, da izroči drugo stvar brez napake, (2) pravica zahtevati sorazmerno znižanje kupnine in (3) pravica odstopiti od pogodbe. V primeru uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov je treba razlikovati med primeri, (1) ko kupec zahteva le (pravilno) izpolnitev pogodbe, kar predstavlja uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za odpravo napak oziroma zamenjavo stvari, in med primeri, (2) ko kupec zahteva (pravilno) izpolnitev pogodbe v določenem roku, kar predstavlja uveljavljanje odstopa od pogodbe kot jamčevalnega zahtevka. V prvem primeru potek (s strani kupca nedoločenega) primernega roka za (pravilno) izpolnitev nima za posledico prenehanja pogodbe, v drugem primeru pa je s potekom (s strani kupca določenega) roka za (pravilno) izpolnitev pogodba razvezana po samem zakonu (471. člen OZ).
Iz zgornje obrazložitve sledi, da po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni veljavno odstopila od pogodbe (po prvem odstavku 470. člena OZ) oziroma ni prišlo do razveze pogodbe po samem zakonu (na podlagi 471. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 170. člena OZ). Zato mora svojo pogodbeno obveznost izpolniti (9. člen, prvi odstavek 239. člena in prvi odstavek 435. člena OZ). To pomeni, da mora les v dobavljeni količini plačati po dogovorjeni ceni. Ker je 29,96 m3 že plačala, mora plačati še presežek med 29,96 m3 in 32, 319 m3 v znesku 415,79 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka, navedenega na računu, torej od 11. 11. 2016 do plačila. S tem dnem je namreč prišla v zamudo, saj svoje ni izpolnila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ).
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - začasni ukrepi - zavarovanje zapuščine - hramba zapuščinskih stvari - nujnost ukrepa - skupno upravljanje z dediščino - razpolaganje dediča z zapuščino
Odreditev hrambe zapuščinskih stvari je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje, neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitve drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.