zmotna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Gre za situacijo, ko sodišče prve stopnje glede na zgoraj opisano ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP in sta podani dve kršitvi. Prva je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje kot navaja tudi samo zaslišalo zakonitega zastopnika toženke, ki je izpovedal tudi v tej smeri, nato pa o izvedbi ter (ne)upoštevanju (dokazni oceni) tega dokaza v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, čeprav je zaključilo, da toženka ni izkazala obstoja nasprotne terjatve. Hkrati je podana tudi zmotna ugotovitev dejanskega stanja, saj je v preostalem delu argumentacija sodišča prve stopnje v zvezi s predloženimi računi sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024052
OZ člen 29, 29/1, 29/3, 106, 111, 111/1, 239, 239/2, 243, 243/1, 470, 470/2, 477, 477/1, 505.
prodajna pogodba - neizpolnitev pogodbene obveznosti - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - dogovorjene lastnosti stvari - razvezana pogodba - odstop od pogodbe - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - kritni kup - učinki razvezane pogodbe - povrnitev škode - obseg odškodnine - poslovna odškodninska odgovornost - predvidljiva škoda - ponudba - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - nasprotna ponudba
Tožeča stranka se je odločila za drugačno (dražje) blago in je višja cena torej posledica tega, da je tožeča stranka pri tujem dobavitelju naročila kakovostnejši in termično že obdelan les in ne posledica tega, da je zaradi toženkine neizpolnitve pogodbene obveznosti morala enako blago, kot je bilo dogovorjeno med pravdnima strankama, kupiti po višji ceni pri drugem dobavitelju, pri čemer toženkina pogodbena obveznost termične obdelave lesa oziroma kritja stroškov le-te ni obsegala. Zatrjevane razlike do višje cene termično obdelanega kakovostnejšega lesa tujega dobavitelja zato tožeča stranka ni upravičena terjati od tožene stranke, posledično pa tudi ne stroškov prevoza tega lesa.
Nasprotna ponudba pomeni, da je prvotna ponudba zaradi zavrnitve prenehala. Ker je nesporno tudi tožena stranka navedeno naročilo podpisala in ga pričela izvajati, je šteti, da je ponudbo (naročilo) tožeče stranke sprejela, kar pomeni, da bi morala zagotoviti les primerne kvalitete za termično obdelavo, tožeča stranka pa je takšen les utemeljeno pričakovala.
Toženo stranko je šteti kot strokovnjaka za les in bi torej mogla in morala vedeti, kakšen les je primeren za termično obdelavo. Prav tako pa jo je, izvajalec termične obdelave opozoril, da les, ki ga je dostavila, za takšno obdelavo ni ustrezen. Kljub temu je tožeči stranki zagotavljala, da bo po termični obdelavi ostalo še dovolj lesa primernega za končno obdelavo po njenem zadevnem naročilu, zaradi česar je nato tožeča stranka družbi S. potrdila naročilo termične obdelave prve dostave lesa. S tem je tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča nase prevzela tveganje za nastanek stroška nepotrebne termične obdelave, v primeru, da bi po tej ostalo premalo lesa primernega za dokončno obdelavo (skobljanje) in izpolnitev toženkine pogodbene obveznosti do tožeče stranke. Ker pa se je v obravnavanem primeru zgodilo ravno to, je tožena stranka dolžna tožeči povrniti te stroške.
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/2, 92, 116, 117. ZPP člen 183, 337, 337/1.
ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti - presoja ničnostih razlogov po uradni dolžnosti - naknadna nemožnost izpolnitve - nedovoljene pritožbene novote - pobotni ugovor in nasprotna tožba
Pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje kljub pozivu tožene stranke v pripravljalni vlogi ni po uradni dolžnosti izvedlo dokaznega postopka ugotovitve ničnosti Gradbene pogodbe. Določba 92. člena OZ, ki sodišču nalaga, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti, namreč ni izjema od razpravnega načela. Pomeni le, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se prizadeta stranka nanjo izrecno ne sklicuje, nikakor pa ne spreminja vsebine razpravnega načela, ki v konkretnem primeru toženki nalaga dolžnost, da navede vsa dejstva, ki morajo obstajati, da bi sodišče lahko sklepalo o ničnosti Gradbene pogodbe.
Tožena stranka je v vlogi z dne 19. 11. 2017 izrecno navedla, da bi upravičenost izplačila zadržanih sredstev lahko uveljavljala v drugem pravdnem postopku, kakor tudi plačilo OVD in delo koordinatorja za VD ter predvsem opravljena dodatna dela, da pa zaradi racionalnosti predlaga sodišču, da vse zadeve združi. Tožena stranka je torej postavila nasprotni tožbeni zahtevek, ki bi ga sodišče prve stopnje moralo obravnavati kot nasprotno tožbo in ne kot pobotni ugovor.
ZPP člen 41, 41/1, 185, 185/2, 214, 214/1, 214/2, 286, 286/1, 315, 315/2, 337, 337/1. OZ člen 243, 243/3.
vmesna sodba - temelj odškodninske odgovornosti - škoda - res iudicata - sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - nova dejstva in novi dokazi - priznana dejstva - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - delni umik tožbe - uspeh pravdnih strank
Glede zahtevka za izgubljeni dobiček in za povrnitev navadne škode je bilo o njegovi utemeljenosti že pravnomočno odločeno, zato so neupoštevne vse tiste pritožbene trditve, s katerimi toženka meri na ponovno presojo utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka (vprašanje nastanka škode oziroma obstoja vseh predpostavk odškodninske obveznosti).
Tožnikovo zvišanje tožbenega zahtevka iz naslova izgubljenega dobička je treba upoštevati pri vrednosti spornega predmeta.
OZ člen 132, 174, 179, 182, 299, 378. ZPP člen 155, 249.
odmera odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za skaženost - brazgotine - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - tuja pomoč - urna postavka - izgubljeni dobiček - tek zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - odmera pravdnih stroškov - priznanje pravdnih stroškov
Dokaz z izvedencem v primeru ugotavljanja telesnih in duševnih bolečin, torej tistih dejstev, za ugotovitev katerih sodišče nima potrebnega strokovnega znanja, je namenjen objektivnemu preizkusu resničnosti tožnikovih trditev. Izvedensko mnenje predstavlja strokovno ekspertizo, ki temelji na dognanjih znanosti.
Brazgotine, ki jih izvedenci označijo kot estetski defekt, lahko ustrezajo pravnemu pojmu skaženosti. Gre namreč za pravni standard, ki ga ob vsakokratnem sojenju zapolni sodišče.
Izgubljeni dobiček je opredeljen kot razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in med odhodki, ki bi nastali v zvezi s temi prihodki. V primeru, ko se je oškodovanec že pred škodnim dogodkom ukvarjal z enako dejavnostjo, se obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju.
Urna postavka za tujo pomoč 6 EUR je primerna, toženka pa višini urne postavke v postopku na prvi stopnji tudi ni konkretizirano ugovarjala. V zvezi s tem pa je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da so si zunajzakonski partnerji dolžni nuditi medsebojno pomoč. Medsebojne pomoči zakoncev ni mogoče širiti na področje odškodninskega prava kot podlage za razbremenitev povzročitelja škode. Temeljno pravilo odškodninskega prava je, da je škodo dolžan povrniti njen povzročitelj. Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, škodo predstavlja izdatek zanjo.
Glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pritožba zmotno meni, da je relevanten trenutek vložitve odškodninskega zahtevka, ne glede na to, kdaj ga je toženka prejela. Zamuda dolžnika je namreč vezana na njegovo seznanjenost z obveznostjo. V primerih, ko rok za izpolnitev ni določen, je skladno z drugim odstavkom 299. člena OZ odločilna okoliščina za trenutek nastopa zamude, da upnik od dolžnika zahteva izpolnitev obveznost.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 73, 73/4. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
zahteva za izločitev stečajnega sodnika - smiselna uporaba določb ZPP - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti - zavrnitev zahteve za izločitev
ZFPPIPP nima posebnih določb o izločitvi sodnika, zato se v skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe ZPP o izločitvi.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja jasna razmejitev med razlogi, ki se lahko uveljavljajo s pritožbo zoper sklep in razlogi, ki se lahko uveljavljajo s (pravočasno in dovoljeno) zahtevo stranke za izločitev sodnika, ki v določeni zadevi, ki mu je dodeljena, sodi. Dodatna obrazložitev ni potrebna, drugačna pritožbena stališča pa niso pravilna.
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 9, 9/2, 118, 118/3.
prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - delitev skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - manj verjetna pravica - interes strank za ureditev razmerja - vknjižena lastninska pravica - obstoj premoženja
Manj verjetna je pravica osebe, ki ni vknjižena kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi. Ta oseba ima tudi interes za drugačno ureditev pravnega razmerja.
Tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, ima nedvomno večji interes, da se to vprašanje reši, in je pravilno, da se na pravdo napoti njega.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - manj verjetna pravica - okoliščine konkretnega primera - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - razdedinjenje - močnejši pravni naslov - izredne razmere pri napravi oporoke - ustna oporoka
V sodni praksi je enotno stališče, da mora zapuščinski sodnik v vsaki zadevi dokazno oceniti, čigava pravica je manj verjetna in pri tem upoštevati vse predložene dokaze, trditve in posebnosti konkretnega primera. Že iz teh razlogov je zmotno stališče, da že zgolj obstoj (ustne) oporoke oziroma njena razglasitev, ker gre za močnejši pravni naslov kot v primeru zakonitega dedovanja, narekuje, da se na pravdo glede (ne)veljavnosti oporoke napoti zakonitega in ne oporočnega dediča. To bi veljalo ob predpostavki, da ustna oporoka vsaj na prvi pogled izpolnjuje formalne pogoje za veljavnost, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano.
Iz potrdila o plačilu sodne takse izhaja, da je bila sodna taksa za pritožbo plačana pravočasno. Tožena stranka je navedla pravilen transakcijski račun, kot izhaja iz plačilnega naloga, prav tako pa je uporabila pravilen sklic oziroma referenco. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi iz izpiska UJP razvidno, da je tožena stranka sodno takso za pritožbo plačala pravočasno.
Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično neutemeljeno štelo, da je tožena stranka pritožbo zoper sodbo umaknila.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - obveznosti upravitelja - otvoritveno poročilo - kodeks etike
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se do pravilnosti upraviteljevega stališča v zvezi z zgoraj omenjenim poslovnim razmerjem in iz njega izvirajočimi zahtevki, ne more opredeljevati v stečajnem postopku, temveč bo to stvar pravdnih postopkov, ki jih je oziroma jih bo upravitelj začel.
Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da različna pogleda upnika in upravitelja do tega, ali ima in kakšne zahtevke ima dolžnik do upnika iz poslovnega razmerja, v katerem je bil z njim pred začetkom stečajnega postopka, ne moreta biti razlog za razrešitev upravitelja. Pravilno pa je tudi zaključilo, da trditve upnika o neprimerni komunikaciji upravitelja z njim, takšne, kakršne je podal, in o kršitvi pravil dobre poslovne prakse upraviteljev, ne morejo biti razlog za razrešitev upravitelja niti ne morejo biti predmet obravnavanja v tem stečajnem postopku.
povrnitev pravdnih stroškov - zastopanje več strank v postopku - stroški posameznega sospornika
Drži, kar pritožnika navajata, da določa 161. člen ZPP in drži tudi, kar navajata o svoji obveznosti plačila po pravnomočni sodbi do obeh tožnikov. Vendar ju zgolj to do znižanja njune obveznosti plačila stroškov ne more voditi. Tožnika sta imela skupnega pooblaščenega odvetnika in kako si bosta razdelila svoje stroškovno breme, je stvar njunega notranjega razmerja. S svojim tožbenim zahtevkom sta povrnitev pravdnih stroškov zahtevala brez opredelitve glede na njun delež pri spornem predmetu, (ki je bil sicer v pravdi odločilen "le" glede višine terjatve), sodišče pa odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024452
ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-2.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - vožnja brez vozniškega dovoljenja - odgovornost za prometno nesrečo - kršitev cestnoprometnih predpisov - izsiljevanje prednosti
Tožena stranka je vozila brez vozniškega dovoljenja in zavarovalnica toži na odškodnino zaradi kršitve zavarovalne pogodbe po 7. členu ZOZP. Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi oškodovanec, ki je vozil po prednostni cesti, vozil z nedovoljeno hitrostjo in s tem prispeval k nastanku prometne nesreče. Toženec je prišel iz neprednostne ceste in izsilil prednost vozniku po prednostni cesti. Izpodbijana odločitev, da je tožbeni zahtevek po temelju v celoti utemeljen, ker je podana odgovornost tožene stranke, je zato pravilna.
pravica do izjavljanja pred sodiščem - dolžnikova pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - izvršilni postopek - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - preživnina - šolanje po polnoletnosti
Sodišče lahko zavrne dokazni predlog le iz utemeljenih razlogov, ki jih mora konkretizirano pojasniti. Ker nobenega s strani dolžnika predlaganih dokazov v ugovoru sodišče prve stopnje ni izvedlo, niti pojasnilo, zakaj jih ni izvedlo, je onemogočilo dolžniku, da bi učinkovito sodeloval v postopku.
Dolžnikovo pravico do učinkovitega izjavljanja je sodišče prve stopnje kršilo dolžniku tudi s tem, da mu je vročilo odgovor upnika na ugovor šele sočasno s sklepom o ugovoru. Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na navedbe upnika v odgovoru na ugovor. Strankam v izvršilnem postopku mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se o vsem procesnem gradivu, ki ga upošteva pri svoji odločitvi, lahko učinkovito izjavijo še v postopku pred sodiščem prve stopnje. Omejitev navedene ustavne pravice (22. člena URS) na način, da se njeno uresničevanje premakne v pritožbeni postopek, pri meritornem odločanju o ugovoru ni dopustna.
Hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2 - 15. ZNP člen 37, 118.
nepravdni postopek - delitev solastnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - določitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje je vrednosti zemljišč ugotavljalo na podlagi cenitev L. (kmetijska zemljišča) in D. (gozdna zemljišča) ter na podlagi cenitev po portalu GURS-a (stavbna zemljišča), pri čemer je mnenja sodnih izvedencev (cenilcev) ″v celoti povzelo pri odločitvi″ (glej točko 23. obrazložitve sklepa). Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da so utemeljeni prav vsi v obeh pritožbah konkretizirani očitki v zvezi z napačnim povzemanjem vrednosti posamičnih zemljišč. D. je za gozdna zemljišča namreč uporabil metodo donosne vrednosti (skupaj vrednost 28.812,00 EUR) in jo nato korigiral z metodo poštene tržne vrednosti (skupna vrednost 21.929,00 EUR). Sodišče prve stopnje je v tem delu tudi, čeprav je cenitvi sledilo v celoti, (iz neznanih razlogov) upoštevalo le prvo cenilčevo metodo in tega ni pojasnilo, zato sklepa zaradi pomanjkanja razlogov ni mogoče preizkusiti oziroma so odločilni razlogi o relevantnih dejstvih nejasni ter med seboj v nasprotju (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
ZFPPIPP člen 34, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 42/2, 43, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 442, 442/1, 442/1-2, 442/2, 442/3, 442/3-2. OZ člen 6, 299.
odškodninska odgovornost poslovodje družbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - škoda - vzročna zveza - insolventnost - skrbnost ravnanja - profesionalna skrbnost - ukrepi finančnega prestrukturiranja - stečajni postopek - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - subjektivne meje pravnomočnosti - pravnomočno ugotovljena terjatev
Toženec ni niti pokušal izpolniti katere od obveznosti poslovodstva, ki so določene v 34. členu oziroma 35. - 39. členu ZFPPIPP oziroma kot poslovodja, od katerega se terja profesionalna skrbnost (6. člen OZ), ni pravočasno izvedel potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja niti ni sprožil stečajnega postopka. S tem je podana protipravnost njegovega ravnanja kot eden izmed potrebnih elementov za nastanek toženčeve odškodninske odgovornosti.
Ker toženec v tem postopku ni isti kot toženec v gospodarskem sporu, je v obravnavanem sporu lahko ugovarjal tako temelju kot višini terjatve oziroma škode.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - primerna višina odškodnine - deljena odgovornost - zaslišanje izvedenca - stroški postopka - vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini
Presoja odmere odškodnine za nepremoženjsko škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024569
SPZ člen 40, 60. ZPP člen 8, 44, 44/3, 226, 226/2, 286b. OZ člen 255, 259, 259/1, 260.
nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - lastninska pravica na premičninah - pridobitev lastninske pravice na premičnini - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - ugovor - načelo proste presoje dokazov - prevod listin v tujem jeziku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepozno grajanje kršitev postopka
Lastninska pravica na premičnini se pridobi z veljavnim pravnim poslom in (vsaj praviloma) z izročitvijo premičnine v posest kupcu (glej 40. in 60. člen SPZ), zaradi česar zadostuje, da kupec premičnine dokaže navedeni dejstvi in mu ni treba dokazati tudi vpisa premičnine v knjigo osnovnih sredstev ali v določen register.
Pritožbena kritika glede predloženih računov ni utemeljena. Razen enega so sicer vsi računi v zvezi z nakupom spornih delovnih strojev res predloženi v tujem jeziku, vendar pa so bistveni podatki iz teh računov (pogodbeni stranki, vrsta oziroma tip delovnega stroja in njegova letnica, datum računa, cena) razumljivi tudi brez (laičnih) prevodov, ki so jim sicer priloženi. Ker ne gre za obsežno in kompleksno listinsko dokumentacijo, pri kateri bi bil pomemben vsak detajl napisanega, prav tako pa predloženi računi tudi ne predstavljajo edinega dokaza, na katerega bi sodišče prve stopnje oprlo odločitev v tem postopku, nepredložitev overjenih prevodov računov (drugi odstavek 226. člena ZPP) ne predstavlja kršitve, ki bi onemogočala preizkus pravilnosti in zakonitosti sodbe ali ki bi tožencu onemogočala učinkovito uveljavljanje njegovih pravic v postopku. Tudi brez (overjenih) prevodov računov bi toženec, če to že zatrjuje v pritožbi, lahko opredelil, v zvezi s katerimi delovnimi stroji računi niso predloženi, in zakaj iz njih ni razvidno, da bi se nanašali ravno na katerega od zarubljenih delovnih strojev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026389
ZZZDR člen 12, 51. ZNP člen 118. ZPP člen 21.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje - vlaganje skupnega premoženja v obstoječe posebno premoženje - nova stvar - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka
Odnose med partnerjema je treba obravnavati celovito, kar pomeni, da je treba upoštevati vse posebnosti konkretnega primera. Središčna točka konkretnega primera je nagib pravdnih strank, ki ga je prepoznala tudi okolica, da zaradi vzpostavite življenjske skupnost, že pred sklenitvijo te skupnosti oziroma zakonske zveze, pričneta z vlaganji v nepremičnino last toženke in udejanjenje tega nagiba. Pogled za nazaj pokaže kontinuiteto ustvarjanja življenjske skupnosti od leta 1998 dalje, zato ni odločilno, ali je imela njuna skupnost že takrat vse znanke zunajzakonske zveze.
Odločitev o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zavoljo odločitve sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in da se posledično postopek prekine do (pravnomočne) rešitve predhodnega vprašanja v drugem že začetem sodnem postopku, je popolnoma skladna z določbo drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je bilo predhodno vprašanje (pravnomočno) rešeno v omenjenem drugem sodnem postopku.