Za presojo, ali je izpodbijana odločitev o prekinitvi pravdnega postopka utemeljena, je ključno, ali je zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja odločitev o zakonitosti odpovedi zakupne pogodbe št. 14160-1043/07 s strani tožeče stranke z dne 25. 1. 2016 predhodno vprašanje za odločitev o tožbenem zahtevku v tej pravdi, pravilen (ali ne). V kolikor je pravilen, pa je (bila) odločitev, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, v dispoziciji sodišča prve stopnje (in ne strank).
umik tožbenega zahtevka - odmera pravdnih stroškov - pravni interes za tožbo - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - potrebnost stroškov
Toženka je v obravnavanem primeru izpolnila le tožničin denarni zahtevek, preostalega pa ni pripoznala. Pravdni stranki sta torej v pravdi deloma uspeli, zato druga drugi dolgujeta povračilo sorazmernega dela njunih potrebnih pravdnih stroškov.
skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - javna površina - grajeno javno dobro - javna cesta - družbena lastnina v splošni rabi - pravica uporabe - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini
Ugovor javnega dobra je utemeljen v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi v času pred 1. januarjem 2003. Takrat ni moč govoriti o pripadajočem zemljišču, ki bi bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe. V obravnavanem primeru gre za cesti, ki predstavljata tudi dovoz in dostop do obstoječih stavb in zemljišč izven oboda zazidalnega otoka, kar jasno izhaja iz izvedenskega mnenja. Zanju je značilen tranzitni karakter, predstavljata del prometne mreže.
Dejstvo, da sta bili cesti urejeni ob izgradnji soseske, še ne pomeni, da prestavljata skupno pripadajoče zemljišče k vsem stavbam v soseski K. Kupoprodajne pogodbe ne dajejo zadostne podlage, da bi bilo v ceno zajeto tudi sporno zemljišče. Plačilo stroška zunanje ureditve samo po sebi še ne pomeni, da so lastniki stavb/delov stavb na spornem zemljišču pridobili tudi (so)lastninsko pravico.
Nepremičnine, ki so bile predvidene za javne poti, je družbeno pravna oseba lahko uporabljala toliko časa, dokler poti niso bile zgrajene in urejene v skladu z ustrezno dokumentacijo. Ko pa so bile zgrajene, jih je lahko v skladu z njihovo namembnostjo vsak uporabljal.
ZPP člen 206. ZNP člen 8, 9, 118. ZVEtL-1 člen 42. SPZ člen 105, 105/4.
ureditev razmerij med solastniki - delitev solastne stvari - funkcionalno zemljišče k več stavbam - deljivost stvari - prekinitev nepravdnega postopka
Pripadajoče zemljišče oziroma (prej) funkcionalno zemljišče sodi k stavbi, z njo tvori neločljivo celoto, ni v samostojnem pravnem prometu in po svoji naravi in vsebini ne more biti predmet delitve. Zato je sodišče prve stopnje postopek pravilno prekinilo, dokler se ne ugotovi, ali parcela št. 94/5 ali njen del predstavlja pripadajoče zemljišče (tudi) k stavbi št. 952, saj v tem primeru ne more biti predmet delitve.
Prvostopenjsko sodišče je v točki 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa pritožniku pojasnilo, zakaj mora na podlagi plačilnega naloga za plačilo sodne takse, z dne 14. 1. 2019, nerazdelno plačati sodno takso oziroma, da je podlaga za to drugi odstavek 15. člena ZST-1 in utemeljeno ni sledilo pritožnikovemu predlogu za popravek plačilnega naloga, saj se je ta nanašal na vsebino plačilnega naloga in ne na zgolj na morebitne formalne napake v njem.
ZIZ-UPB4 člen 3, 15, 20a, 71, 71/1, 71/2. ZPP-UPB3 člen 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP-UPB8 člen 280, 280/2.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - ugovor po izteku roka - trditveno in dokazno breme dolžnika - trditveno in dokazno breme upnika - obseg oprave izvršbe - nedovoljene pritožbene novote - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zapadlost terjatve
Res je sicer, da je dokazno breme v zvezi z obstojem oziroma drugačno višino upnikove terjatve na dolžniku, vendar pa je potrebno pri vodenju izvršbe upoštevati tudi osnovna načela izvršilnega postopka, med njimi tudi načelo, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve opravi le v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo (3. člen ZIZ). Izhajajoč iz tega načela pa ni mogoče dati absolutne prednosti načelu o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki strogo velja v pravdnem postopku (212. člen ZPP), saj se to načelo v izvršilnem postopku uporablja smiselno, v povezavi z drugimi določbami ZIZ (15. člen ZIZ). Glede na to pa mora izvršilno sodišče kljub vsemu paziti, da se izvršba ne opravlja (več), če je terjatev upnika poplačana oziroma ne obstoji.
plačilo izvedenca - izdelovalec mnenja, ki ni sodni izvedenec
Pritožba nima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje stroške D. d.o.o. obračunati skladno s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla, zato Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je podzakonski predpis za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(2), 272, 272/1, 272/1-2.
ločitvena pravica na zalogah - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - domneva o obstoju pogojev za izpodbijanje - nastanek terjatve - pridobitev ločitvene pravice - sočasnost
Pojem sočasnosti oziroma besedna zveza "terjatev, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje" se ne sme jemati v strogem jezikovnem pomenu. To bi bilo v nasprotju z običajnimi življenjskimi okoliščinami, poslovno prakso in namenom zakonodajalca. Zato je treba v vsakem posameznem primeru presojati, ali so bila vsa odločilna pravna dejanja upoštevajoč vse relevantne okoliščine opravljena v običajnih in primernih časovnih okvirih.
ZDR-1 člen 49, 89, 89/1, 89/1-5, 118, 125, 125/1.. ZPP člen 357a.. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 11, 15, 15/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - krivdni razlog
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved nezakonita zato, ker tožena stranka ni dokazala, da je v aktu o sistemizaciji za delovno mesto pomočnice direktorice določen pogoj poskusnega dela.
Pritožba utemeljeno graja materialnopravno stališče, da v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljanega poskusnega dela delavcu ni dopustno očitati kršitev pogodbenih obveznosti v času trajanja poskusnega dela, oziroma da je v primeru takih očitkov mogoča le redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Res je sicer, da je kršenje pogodbenih obveznosti načeloma podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga, ki je opredeljen v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, vendar pa ni izključeno, da delodajalec prav zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja presodi, da delo delavca ne ustreza njegovim pričakovanjem, ki jih ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026350
OZ člen 149, 150, 153, 153/2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - kršitev varnostnih predpisov - nevarna dejavnost - krivdna ali objektivna odgovornost
Morebitna nepravilna uporaba oziroma kršitve varnostnih predpisov s strani delavca, ki prispeva k nastanku škode, lastnosti nevarnosti praviloma ne odvzame, vpliva pa na presojo prispevka oškodovanca.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Tožena stranka je iz utemeljenih razlogov po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ob upoštevanju določbe prvega odstavka 109. člena ZDR‑1 tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je namreč delavcem vročala nove pogodbe o zaposlitvi in za vročitev teh pogodb nekaterim delavcem, ki jih niso želeli prevzeti, pooblastila vodjo projekta. Ta je tožniku že dvakrat pred spornim dogodkom poskušal vročiti v podpis novo pogodbo o zaposlitvi oziroma poziv, da naj se zglasi v kadrovski službi in to pogodbo prevzame, kar je tožnik odklonil. Spornega dne mu je na 12. redni seji sveta delavcev znova želel vročiti ta poziv, a ga je tožnik verbalno napadel.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo - nosečnost delavke
Tožnica je o svoji nosečnosti v njenem drugem mesecu dne 21. 3. 2018 povedala zakonitemu zastopniku tožene stranke in njegovi ženi. Tožnica je bila v bolniškem staležu od 13. 4. 2018 do 30. 4. 2018, tožena stranka pa ji je redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi dne 20. 4. 2018. Tožnica je toženo stranko tudi pisno obvestila o nosečnosti dne 23. 4. 2018. Glede na to, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejela 20. 4. 2018, jo je prejela v času nosečnosti, kar je v nasprotju s 115. členom ZDR-1, ki določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti.
ponovna odmera starostne pokojnine - rok za vložitev zahteve - materialni prekluzivni rok - notranji odkup delnic
Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 je bila objavljena 30. 4. 2015, kar pomeni, da se je 60-dnevni rok iztekel 29. 6. 2015. Tožnik je zahtevo vložil 14. 2. 2017, torej nedvomno po izteku prej določenega roka. Tožena stranka je zato pravilno ob uporabi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zahtevo kot prepozno vloženo zavrgla. V zvezi z naravo tega roka, torej da gre za prekluzivni materialni rok po preteku katerega pravica ugasne, se je pritožbeno sodišče že izjasnilo v več zadevah. V sporni zadevi revizija podjetja, ki ga navaja tožnik do izdaje odločbe Ustavnega sodišča RS ni bila opravljena. V tem primeru pa je bilo potrebno, da sama stranka v roku 60 dni po objavi ustavne odločbe, torej do 29. 6. 2015 zahteva revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter zahteva ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije. Po izteku navedenega roka, kot je to podano tudi v sporni zadevi pa tožnik ne more uspešno uveljavljati oprave revizije ter ponovne odmere pokojnine. Za ponovno odmero pokojnine tudi niso izpolnjeni pogoji določeni v 183. členu ZPIZ-2, saj je od vročitve dokončne odločbe tožniku o priznanju pravice do starostne pokojnine pa do vložitve zahteve za ponovno odmero pokojnine preteklo več kot deset let.
Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze. Delavec mora dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in tudi količino takšnega dela (VIII Ips 191/2018). Zato je zmotno stališče pritožbe, da se dokazno breme glede števila opravljenih nadur v primeru odsotnosti evidence o času nadurnega dela enostavno prevali na delodajalca. V premoženjskem delovnem sporu, kakršen je predmetni, ni predpisano pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00024112
KZ-1 člen 171, 171/1, 171/2.
uporaba sile - spolno nasilje - prisiljenje k spolnemu občevanju - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - izrek pogojne obsodbe
Zakonski znak kaznivega dejanja spolnega nasilja ni, kot to napačno razloguje pritožba, upiranje žrtve, ampak prisiljenje oškodovanca oziroma oškodovanke, da ta nekaj stori ali trpi, zato ni potrebno, da je uporabljena kdo ve kako velika sila, ki pri oškodovancu oziroma oškodovanki stre upor, tako, da lahko storilec doseže ali pa da oškodovanka trpi določena spolna dejanja, kar je opisano v obtožbi ali pa, kar tudi izhaja iz obtožbe, da stori kakšno spolno dejanje, kajti zakonski znak obtožencem očitanega kaznivega dejanja je prisila, ki pa je lahko bolj ali manj intenzivna.
Predočitev uradnega zaznamka priči ni nezakonito poslovanje sodišča, saj so uradni zaznamki dopusten spoznavi vir in predočitev le-tega lahko sledi po podani prosti izpovedbi zaslišanega, kot je bilo tudi v obravnavanem postopku, ko je bila oškodovanka kar nekajkrat zaslišana pred različnimi organi in so ji nato na sodišču bile predočene vse predhodne izjave, tako v fazi odkrivanja kaznivega dejanja, kot tudi v fazi preiskave in nato tudi v fazi sojenja.
Za storitev obtožencem očitanega kaznivega dejanja spolnega nasilja po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 171 KZ-1 je predpisana zaporna kazen od treh do petnajst let, zato se v takih primerih ne sme izreči opozorilne kazenske sankcije, torej pogojne obsodbe, temveč le kazen zapora.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - odsotnost z glavne obravnave
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, čeprav je vloga poimenovana tudi kot ugovor zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in Ustave RS, ki ga je sodišče po elektronski pošti prejelo 8. 3. 2019 ob 23.58 uri, je prepozen, saj je vložen po preteku 15-ih dni od zamujene udeležbe na glavni obravnavi, izvedeni dne 20. 2. 2019. Ker je podan dejanski procesni stan iz 118. člena ZPP je z izpodbijanim sklepom predlog na temelju 120. člena ZPP zakonito zavržen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00026555
ZST-1 člen 6c, 34, 34/1.. ZPP člen 105a.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - plačilo sodne takse - procesna predpostavka
Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, določen v 1. odstavku 34. člena ZST-1, je procesni rok. Iz 105.a člena ZPP izhaja, da je plačilo takse za pritožbo procesna predpostavka za obravnavo pritožbe. Rok za izpolnitev procesne predpostavke je torej procesni rok.
ZPP člen 115, 282.. ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - goljufija
Pritožbeno sodišče soglaša z razsojo sodišča prve stopnje, da je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja in da so podani vsi znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Ti so vsebovani v opisu kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, kot jo je na podlagi odpovedi povzelo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe. Kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 stori kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnica je s tem, ko je listine, izdane v izvršilnih postopkih, v katerih je bila sama stranka, zadržala, prikrivala dejanske okoliščine ter toženko tako spravila v zmoto oziroma jo pustila v zmoti. Zapeljala jo je, da je opustila pravočasen rubež njene plače, s čimer je tožnica pridobila protipravno premoženjsko korist, oškodovani pa so bili njeni upniki.
subjektivna razširitev tožbe - privolitev novega toženca
Tožeča stranka je tožbo razširila na novo toženko v smislu določila prvega odstavka 191. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), takšna razširitev pa je dopustna le, če nova toženka v to privoli.