Kadar sodišče skladno z 2. odstavkom 118. člena ZDR brez predloga delavca sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, lahko prisodi odškodnino po pravilih civilnega prava iz 1. odstavka istega člena tudi brez zahtevka delavca.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - razlog
Zgolj sprememba višine plače, na kar se je tožena stranka sklicevala v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne more predstavljati ekonomskega razloga, ki bi utemeljeval prenehanje potreb pod opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Višina plače, ki je predmet pogodbe o zaposlitvi, tudi ne more predstavljati spremenjenih pogojev na delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi in v skladu z 2. odst. 88. čl. ZDR resnih razlogov za njeno odpoved.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi
Ni mogoče pritrditi dolžničinim navedbam, da za predmetno izvršbo kot izvršilno sredstvo zadostuje izvršba na sredstva na transakcijskem računu. Dolžnica priznava, da je račun blokiran, kar sicer pomeni, da se sredstva, ki nanj prihajajo, sproti odvajajo upnikom, vendar pa ima upnik pravico do poplačila svoje terjatve v celoti in takoj. Ni dolžan čakati, da bo prišel na vrsto pri prenosu sredstev dolžnice na računu, ampak lahko predlaga izvršbo tudi z drugimi izvršilnimi sredstvi.
pritožba zoper sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti
Ker je sodišče prve stopnje ugodilo obdolženčevi zahtevi za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti iz razloga "pravičnosti", opredeljenega v I. odstavku 71. člena ZKP, je ravnalo pravilno, ko je s strani obdolženca vloženo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, saj je sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti izdalo v okviru sodne uprave, zoper takšen sklep pa pritožbe ni.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD člen 387, 387/2.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - prenehanje družbe - redno prenehanje družbe - izbris družbe iz sodnega registra - usoda začetih pravd - pravno nasledstvo likvidirane pravne osebe - razdelitev premoženja - prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - zavrženje tožbe - nedovoljenost pritožbe
Pravno zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbi 205. in 208. člena ZPP o prekinitvi postopka za tožečo stranko in o nadaljevanju z njenimi pravnimi nasledniki - pritožniki. Iz sodnega registra izhaja, da je registrsko sodišče izbrisalo tožečo stranko na predlog likvidacijskega upravitelja po drugem odstavku 387. člena ZGD. Takšen izbris pa ima drugačne pravne posledice kot izbris družbe po skrajšanem postopku (394. člen ZGD) ali izbris družbe po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij, pri katerih zaradi posebne izjave delničarjev o prevzemu dolga pride do pravnega nasledstva. Ker se v okviru likvidacijskega postopka po določbah 372. - 393. člena ZGD dokončajo vsa obstoječa pravna razmerja in razdeli premoženje družbe, takšen pravni subjekt z izbrisom iz sodnega registra preneha brez pravnih naslednikov.
ZGD člen 544, 544. ZPPSL člen 47, 47. ZSreg člen 8, 8.
postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - preoblikovanje komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo
Ker preoblikovanje učinkuje šele z vpisom v sodni register, v konkretnem primeru pa je bil sklep o preoblikovanju sprejet pod odložnim pogojem potrditve prisilne poravnave in torej bi začel veljati pred vpisom v sodni register, tak način finančne reorganizacije ni pravno dopusten. Sodišče presoja skladnost načrta finančne reorganizacije z določili ZPPSL po sedanjem pravnem stanju dolžnika, torej upoštevajoč v konkretnem primeru, da gre za komanditno družbo. Po stališču sodišča prve stopnje, ki mu pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, pa res ni dopustno, da bi načrt finančne reorganizacije vseboval že spremembo organizacijsko-pravne oblike dolžnika in to preden bi bila le-ta vpisana v sodni register.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - organizacijski razlog
Ker je tožena stranka izvedla organizacijsko spremembo, tako da je vse vodstvene naloge, ki jih je opravljala tožnica, razporedila na nadrejenega delavca, s čimer je njeno delovno mesto dejansko ukinila, je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 112, 112.
odpoved - sodno varstvo
Zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca (112. člena ZDR) delodajalec nima sodnega varstva. Za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec nima pravnega interesa, zato se takšna tožba zavrže.
Ker se je pravnomočno ugotovljena obveznost po sklepu o izvršbi zmanjšala, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 13.6.2006, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno.
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, izraženim v izpodbijanem sklepu, češ da je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži in da mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon. Že dikcija 1. odst. 31. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne omogoča takšnega zaključka, saj določa, da mora upnik "verjetno izkazati", da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.
V primeru neodplačnega razpolaganja zakon določa ne izpodbijano domnevo, da je dolžnik vedel ali bi moral vedeti, da z dejanjem škoduje upniku. V škodo upnika sklenjene neodplačne pogodbe je torej mogoče izpodbiti, čeprav nobena od strank ni imela namena, da bi upnika oškodovala oziroma ni vedela, da z dejanjem škoduje upniku. Tudi ni važno, kdaj je upnikova terjatev nastala. Terjatev mora obstajati v trenutku vložitve tožbe, nastala pa je lahko pred ali tudi po dolžnikovem pravnem dejanju, ki ga upnik želi izpodbiti. To pomeni, da ni potrebno, da bi upnik obstajal, kot upnik že takrat, ko je dolžnik storil izpodbojno dejanje, lahko je postal upnik šele kasneje.
Če ena stranka želi izpolnjevati pogodbo, druga stranka pa izpolnitev odklanja, potem kriva stranka ne more zahtevati razvezo pogodbe. V takem primeru je umestna sprememba pogodbe.
zloraba uradnega položaja - dejanje v nasprotju z namenom uradnega pooblastila
Pri izrabitvi položaja iz 261. člena KZ gre namreč zato, da uradna oseba opravi določeno dejanje znotraj pooblastil, ki jih ima, vendar ne v smeri kot izhaja iz njihovega namena
Po vsebini je predmetna služnost, katere obstoj je z izpodbijano sodbo ugotovilo sodišče prve stopnje, pozitivna služnost, saj je tožnici z njo dovoljena hoja po obstoječih stopnicah. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo 2. odstavek 50. člena ZTLR, ki nalaga breme vzdrževanja naprave, ki je potrebna za izvrševanje služnosti (v našem primeru so to stopnice), lastniku gospodujoče stvari, zato je tudi pravilno ocenilo, da za zahtevek po obnovi stopnic glede na tožbene trditve ni pravne podlage.
plevralni plaki z azbestozo - začetna azbestoza pljuč - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je kvaliteta tožničinega življenja zaradi bolezni zmanjšana, vendar meni, da ne dosega tiste stopnje intenzivnosti, da bi prešla v posebno pravno priznano obliko škode in se zato povsem strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je zmanjšana kvaliteta življenja zaradi strahu že zajeta pri odškodnini za strah.
odškodninska odgovornost države za delo policije - odškodninska odgovornost naznanitelja kaznivega dejanja
Ustavitev kazenskega postopka zaradi izdaje zavrnilne sodbe nima za posledico odškodninske odgovornosti države. Država odgovarja samo zaradi protipravnega ravnanja organov pregona. Tisti, ki poda kazensko ovadbo zoper neznanega storilca ni odškodninsko odgovoren, razen če se dokaže, da je podal krivo ovadbo.
Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje, ki je presodilo, da spora ni mogoče presojati po pravilih o neupravičeni pridobitvi, pač pa po pravilih o molče obnovljenem zakupu, ki določa, da se v primeru, da zakupnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba, še naprej uporablja stvar, zakupodajalec pa temu ne nasprotuje, šteje, da je sklenjena nova zakupna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja.
URS člen 29, 29/3, 29, 29/3. ZKP člen 17, 17/1, 18, 18/1, 371, 371/2, 17, 17/1, 18, 18/1, 371, 371/2.
zavrnitev dokaznega predloga - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ustava Republike Slovenije v III. odstavku 29. člena kot pravno jamstvo ob popolni enakopravnosti zagotavlja vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, izvajanje dokazov v njegovo korist. Glede na načelo proste presoje dokazov (I. odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Pri tem ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, pač pa le tiste, ki so materialnopravno relevantni. Obstoj in pravna relevantnost takega dokaza mora obramba utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano, ali je brez pomena za zadevo, ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Sodišče mora po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe (I. odstavek 17. člena ZKP), v okviru te dolžnosti pa mora pod zgoraj navedenimi pogoji poskrbeti, da se omogoči izvedba dokazov, ki bi lahko bili v korist obdolženca. Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po II. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
žrtev vojnega nasilja - odmera pokojnine - posebna pokojninska doba
ZZVN je specialni predpis le z vidika ureditve pokojninske dobe kot posebne dobe, zaradi česar ne daje podlage za ugodnejšo odmero pokojnine, kot je določena v splošnem predpisu. Ker je tožnik že brez upoštevanja posebne pokojninske dobe dosegel maksimalni odstotek odmere (85 %), mu kljub naknadno priznani posebni pokojninski dobi pokojnine ni mogoče odmeriti v višjem odstotku.