ZPP člen 274, 274/1. ZIZ člen 271, 271/1, 272, 272/1.
res iudicata - litispendenca - namen zavarovanja - koneksnost nedenarne terjatve - zavarovanje ugotovitvenih zahtevkov
Pri odločanju o „dopolnjenem“ prvotnem predlogu za zavarovanje je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožeča stranka ponovila predlog, da se zarubijo denarna sredstva toženih strank na kateremkoli transakcijskem računu. Ta predlog za zavarovanje pa je bil pravnomočno zavrnjen že v prvem sklepu sodišča prve stopnje z dne 1. 2. 2012, zato je podana procesna ovira res iudicata in bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu ponovni predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavreči.
Sodišče prve stopnje je prav tako odločalo o naknadnih zahtevkih, o katerih že teče postopek zavarovanja. Zaradi procesne ovire litispendence bi zato sodišče prve stopnje moralo v tem delu zavreči predlog za zavarovanje.
Predlagana dejanja zavarovanja s prenosom sredstev pomenijo že izvršitev sodne odločbe (poplačilo upnika), kar pa bo možno šele po pridobitvi izvršilnega naslova in ne že z začasno odredbo, ki je namenjena zavarovanju bodoče izvršbe. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu predlog za zavarovanje pravilno zavrnilo, ker tožeča stranka po materialnem pravu ne more doseči namena zavarovanja.
nujni dediči – obseg zapuščine – predmet dedovanja – izročilna pogodba – razpolaganje z naklonjeno stvarjo
Premoženje, ki ga je imela zapustnica pred sklenitvijo izročilne pogodbe, ne more biti predmet dedovanja, ker je zapustnica s tem premoženjem razpolagala pred oporoko. Sporno izročilno pogodbo je pritožnica že neuspešno izpodbijala v pravdi. Odločitev o zavrnitvi njenega zahtevka je pravnomočna in pritožnico veže.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068973
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/1, 358, 358-5. OZ člen 3, 4, 5, 8, 9, 287, 287/2, 287/3, 287/4, 288, 342, 344, 346, 371, 372, 375, 378. ZOR člen 10, 11, 12, 15, 15/1, 17, 279, 312, 313, 367, 369, 371, 394, 399, 399/1, 400. ZDP člen 5, 5/2.
pravica do izjave – jamstva v dokaznem postopku – dokaz z izvedencem – obračun višine terjatve – zastaranje – splošni zastaralni rok – zastaranje stranskih terjatev – delno plačilo – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – obrestne obresti – terjatev v tuji valuti – valutna klavzula – zamudne obresti – pogodbena obrestna mera – obrestna mera za devizne vloge na vpogled
Neutemeljenost očitka kršitve jamstev v dokaznem postopku izhaja že iz golega dejstva, da sodišče prve stopnje dokaza z izvedencem ni izvajalo, saj ga toženec tudi ni predlagal.
Ni mogoče uporabiti zakonske obrestne mere za zamudne obresti, ki tečejo od t. i. nepristnih terjatev v tuji valuti oziroma od terjatev, katerih vrednost je bila zavarovana z valutno klavzulo, saj je v obdobju od 25. 6. 1991 do 23. 4. 1999 ZDP v drugem odstavku 5. člena določal, da se plačila po pogodbah med domačimi osebami na ozemlju Republike Slovenije izvršujejo izključno v domači valuti po tečaju, ki je veljal na dan plačila, če se pogodbeni stranki nista dogovorili drugače. Takšnega (posebnega) dogovora stranki v postopki nista zatrjevali, zato navedena določba zapolnjuje materialnopravno vsebino njunega siceršnjega dogovora o zavarovanju realne vrednosti terjatve z valutno klavzulo.
Uporaba valorizacijskega faktorja zakonskih zamudnih obresti za terjatve v domači valuti predstavlja kršitev dogovorjene valorizacije. Dopustitev upniku, da pred plačilom obveznosti pretvori svojo nepristno devizno terjatev v SIT in od tedaj dalje zahteva zakonske zamudne obresti kljub temu, da tega z dolžnikom ni izrecno dogovoril, bi zato pomenilo, da je sicer dogovorjeni način valorizacije samovoljno, mimo dogovorjenega pogodbenega statuta (s katerim je bila urejena vsebina obveznosti za čas od njenega nastanka do prenehanja), zamenjal za drug (nedogovorjeni) način valorizacije. V času, ko je zakonska obrestna mera vsebovala tudi zelo visok valorizacijski (in penalni) faktor, bi imelo takšno enostransko ravnanje upnika bistveno drugačne posledice za višino pogodbene obveznosti dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073993
OZ člen 131, 149. ZVZD člen 5, 6, 7.
nesreča pri delu – nesreča na gradbišču – odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost – opustitev ukrepov varstva pri delu – deljena odgovornost – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – protispisnost
Delodajalec, ki je odgovoren za organizacijo varnega dela, ne bi smel tolerirati ravnanja delavcev, ki so cevi dvigovali na nepravilen način, če se je to dogajalo že pred obravnavano nesrečo in je za to vedel.
Tožnica je uveljavljala svojo pravico do položajnega dodatka po postopku iz 3. a člena ZSPJS, pri čemer položajni dodatek, ki ga vtožuje tožnica, ni določen v pogodbi o zaposlitvi in ne gre za t.i. čisti denarni zahtevek, kar pomeni, da bi morala tožnica uveljavljati svojo pravico v skladu z ZJU. Tožnica je zahtevo za varstvo pravic iz delovnega razmerja podala pri delodajalcu, tožena stranka pa je podala odgovor na njeno zahtevo. Tožnica v nadaljevanju ni uveljavljala pravnega varstva svojih pravic po prejemu negativnega odgovora tožene stranke, saj ni vložila pritožbe na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja, zato ni izpolnjena procesna predpostavka iz 5. odstavka 24. člena ZJU za dopustnost sodnega varstva.
priposestvovanje - stvarna služnost - nepravo priposestvovanje služnosti - nastanek služnosti z zakonom
V obravnavani zadevi gre za nepravo priposestvovanje služnosti. Sodišče prve stopnje je zato svojo odločitev oprlo na zmotno materialnopravno izhodišče, da bi morala tožnika služnost izvrševati v dobri veri 20 let. Bistvena razlika med pravim in nepravim priposestvovanjem je ravno v tem, da se pri nepravem priposestvovanju ne zahteva dobra vera priposestvovalca. Zadošča že, da se stvarna služnost dejansko izvršuje in da način izvrševanja ni nepošten.
Uveljavljanje nadomestila plače predstavlja uveljavljanje povračila škode, ki jo je delodajalec povzročil z nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. V skladu z načelom popolne odškodnine iz 169. člena OZ mora biti delavčev premoženjski položaj takšen, kot če bi delal. Tožnica v spornem obdobju ni delala iz razlogov na strani tožene stranke, zato je upravičena do nadomestila v 100 % višini osnove, kot jo opredeljuje sedmi odstavek 137. člena ZDR. Osnova za izračun nadomestila, če ni drugače določeno z zakonom ali na njegovi podlagi izdanih predpisov, je delavčeva povprečna mesečna plača za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Za toženo stranko je veljala Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma, ki je v 52. členu določala, da plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki, del plače na podlagi delovne uspešnosti ter del plače iz naslova uspešnosti poslovanja. Zato v osnovo za odmero nadomestila tožnice sodi tudi del plače iz naslova nedeljskega dela, nočnega dela, dela na praznik ter minulega dela in tudi del plače iz naslova delovne uspešnosti po 54. členu Kolektivne pogodbe dejavnosti.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065312
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2, 243/2-2. ZLNDL člen 2. ZPDS člen 6, 7, 7/2. ZPP člen 196, 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2–14, 339/2–15.
izbrisna tožba – pogoji za izbrisno tožbo – družbena lastnina – pravica uporabe – delna ničnost odločbe o denacionalizaciji – aktivna legitimacija – enotno sosporništvo – glavna obravnava – potek glavne obravnave – pravočasnost dokazov – absolutna bistvena kršitev postopka - očitek protispisnosti
Na tožnika je lahko prešla pravica uporabe le v obsegu, kot jo je pridobila njegova pravna prednica. Pravice uporabe, ki je bila vezana na nacionaliziran in v letu 1992 denacionaliziran poslovni prostor, njegovi pravni prednici nikoli nista imeli in je zato nanj tudi nista mogli prenesti. Ta pravica je z denacionalizacijo poslovnega prostora v letu 1992 prešla na dediče denacionalizacijske upravičenke. Slednji so zato ob uveljavitvi ZLNDL, v obsegu te pravice, postali tudi (so)lastniki sporne nepremičnine. S spornimi vknjižbami, s katerimi je bila na pokojno denacionalizacijsko upravičenko, nato pa njene dediče in ostale pravne naslednike, vknjižena lastninska pravica ne le na poslovnem prostoru, ampak tudi na „pripadajočem zemljišču parc. št. 64/3“, zato v pravice tožnika ne posega oziroma jih ne krši, saj jih v tem delu sploh (nikoli) ni imel. Za izbrisno tožbo zato ni aktivno (stvarno) legitimiran.
odškodninska odgovornost delodajalca – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Tožnik je trpel bolečine v skupnem trajanju približno pet mesecev (hude trajne bolečine tri dni po poškodbi, hude in stalne bolečine po operaciji v trajanju do štirih tednov ter lažje in občasne bolečine v trajanju do štirih mesecev). V tem času so bili opravljeni dolgotrajni in številni kontrolni pregledi, operacija v splošni anesteziji in transfuzija, tožnik je prejel infuzijo, injekcije ter uporabljal analgetike in antibiotike v visokih dozah. Upoštevajoč trajanje in obsežnost bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem je primerna odškodnina iz tega naslova v znesku 15.000,00 EUR.
izločitev dela zaščitene kmetije – izločitev iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev – povečanje vrednosti – ohranitev premoženja – vlaganja v zaščiteno kmetijo
Tožnik je upravičen do alikvotnega dela celotne zaščitene kmetije. To pomeni, da je vrednost zaščitene kmetije in višino povečanja vrednosti kmetije, ki je rezultat tožnikovega prispevka, izračunati po cenah na dan zapustničine smrti.
Začasne odredbe se izdajajo po pravilih ZIZ, po katerih se odločbe praviloma izdajajo brez naroka, zato je v tem primeru izključena smiselna uporaba določb, ki sodišču nalagajo materialno procesno vodstvo.
S predlagano začasno odredbo želi tožnik začasno regulirati med pravdnima strankama v tožbi opisano pravno razmerje in se z njo ne zavaruje vtoževana denarna terjatev oziroma bodoča izvršba vtoževane denarne terjatve, s čemer namen zavarovanja uveljavljane denarne terjatve ne bi bil dosežen.
ZDR člen 85, 111, 111/1, 111/1-8, 227, 227/3. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 273, 273/1-5.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka pri postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravil postopka, določenih z ZDR, zato ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, da je verjetnost terjatve izkazana. Bo pa sicer sodišče v rednem kontradiktornem postopku razčiščevalo tožnikove trditve o tem, da zatrjevanih kršitev tožnik ni storil.
neupravičena obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – prikrajšanje – konkretno in realno prikrajšanje – privolitev v prikrajšanje
Predpostavka verzijskega zahtevka je tudi prikrajšanje na strani tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Če gre za solastnike, mora biti prikrajšanje vselej konkretno in realno. Poleg odsotnosti pravne podlage za tak način uporabe stvari s strani toženca in obogatitve toženca mora tožnik za ugoditev tožbenemu zahtevku v skladu z uveljavljenim standardom konkretnega in realnega prikrajšanja zatrjevati in dokazati, da stvari proti svoji volji ne uporablja in da v tak način uporabe stvari ni privolil.
Ker tožeča stranka ni dopolnila tožbe v skladu s pozivom sodišča, saj ni navedla vseh odločilnih dejstev, predvsem zakaj in na kakšni podlagi oz. iz kakšnega razmerja opira svoj zahtevek, zaradi česar ni mogoča individualizacija zahtevka, je sodišče tožbe utemeljeno zavrglo.
SPZ člen OZ člen 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2–15.
stvarna služnost – konfesorna tožba – nastanek služnosti na podlagi pravnega posla – razlaga pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti – absolutna bistvena kršitev postopka – protispisnost
Pogodbeni dogovor se nanaša na ustanovitev stvarne služnosti, za katero po pravilih služnostnega prava velja, da se ustanavlja in izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar. (Pre)splošnega zapisa v pogodbi zato ni mogoče razumeti enoznačno in v tem smislu kot izraz volje pogodbenikov, da se služnost ustanavlja v neomejenem obsegu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0077789
OZ člen 1050. ZIZ člen 257.
izvensodna poravnava – pripoznava dolga – dogovor ob razvezi pogodbe – skrbnost – ocena listinskih dokazov – nepravnomočna odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi
Takšen dogovor ob razvezi pogodbe ima vse lastnosti izvensodne poravnave in je za pravdni stranki zavezujoč, ne glede na to, ali ga je prokurist tožene stranke podpisal s premislekom ali ne, saj se od odgovornih oseb v gospodarskih družbah pričakuje povečano skrbnost dobrega gospodarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065296
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. OZ člen 557. ZPP člen 339, 339/1.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja zakoncev – obseg skupnega premoženja – posebno premoženje zakonca – pogodba o dosmrtnem preživljanju – delitev skupnega premoženja – zaščitena kmetija
Delo, kot konstitutivni element za nastanek skupnega premoženja, sestavlja katerakoli pojavna oblika preko katere se ustvarja neka vrednost. Delo zakoncev ni nujno skupno, za delo se tudi ne šteje zgolj tisto, ki prinaša neposredne finančne koristi, ampak je delo tudi vsaka dejavnost zakonca, ki je namenjena zadovoljevanju raznovrstnih potreb družine, vzgoje in varstva otrok, vodenje gospodinjstva, delo v zvezi z vzdrževanjem premoženja ali povečanjem njegove vrednosti ter pomoč drugemu partnerju, pri čemer se delo ne ocenjuje v skladu z njegovo tržno vrednostjo.
Skupno premoženje je tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, čeprav je pogodbo sklenil samo eden od zakoncev, s tem, da je po nekaterih stališčih, ki izhajajo iz sodnih odločb, potrebno tudi to, da sta obveznosti iz pogodbe izpolnjevala oba zakonca. Pritožbenemu sodišču se zdi stališče, ki ne zahteva izpolnjevanja s strani obeh zakoncev, pravilnejše. Drugače bi bilo le v primeru, če bi se na primer preživljanje izplačevalo iz posebnega premoženja preživljalca in obveznosti po pogodbi tudi ne bi terjale njegovega večjega delovnega prispevka, ki bi vplival na siceršnji njegov prispevek v življenjsko skupnost z njegovim zakoncem.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – aleatornnost pogodbe – darilna pogodba
Naloga sodišča je bila ugotavljati, ali je bila pogodba v času sklepanja glede na vse okoliščine – starost in zdravstveno stanje preživljanca, planirani odhod v dom starejših, za toženko tvegana.
Neutemeljene so navedbe tožnika, da otrok polovico časa preživi pri njem, saj je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo materi in je skrb za otroka prvenstveno na njej.
Tožnik prejema dohodek tudi iz naslova oddajanja nepremičnine v najem; za kakšen namen porabi najemnino, pa ni pomembno.