postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ugovor
Na podlagi pogodbe in sklepa o dedovanju, predmet katerih ni bila parcela, ampak le montažna garaža, ni mogoče zahtevati vknjižbe lastninske pravice na parceli.
fikcija umika tožbe - izostanek iz prvega naroka za glavno obravnavo - izostanek ene od strank - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvega naroka za glavno obravnavo se tožeča stranka ni udeležila, se ga je pa udeležila tožena stranka. Domneva umika tožbe pa nastopi le, če na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobena od strank.
umik tožbe pred vložitvijo odgovora na tožbo – stroški – odmera nagrade
V predmetni zadevi je bil na ugovor dolžnika razveljavljen sklep o izvršbi in odločeno, da se zadeva nadaljuje v pravdi. Tožeča stranka je bila glede na zakonsko določeno vsebino predloga za izvršbo (ki ni sposobna za obravnavanje v pravdi) pozvana, da tožbo popravi tako, da bo sposobna za obravnavanje. Namesto poprave tožbe je tožeča stranka tožbo umaknila. Zato je šteti, da je bil postopek zaključen pred vložitvijo odgovora na tožbo (šele po prejemu popolne tožbe namreč lahko tožena stranka poda ustrezen odgovor na tožbo) in je potrebno nagrado odmeriti po tar. št. 3101.
Za zaznambo izbrisne tožbe se smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. Zaznamba se opravi na podlagi tožbe, predlogu za zaznambo pa mora biti priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek.
taksna oprostitev - pravočasno vložen predlog – razveljavitev sklepa o izvršbi – nadaljevanje postopka pred pravdnim sodiščem
Tožnik je bil o samem dejstvu, da bo taksna obveznost nastala, obveščen že z vročitvijo (15. 10. 2012) sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 11. 10. 2012, s katerim je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku. Zato je imel možnost, da pravočasno vloži predlog za taksno oprostitev, pa čeprav ni vedel, kdaj bo spis prispel k pravdnemu sodišču.
Izrek sodbe, s katerim se odpravi odločbi o tem, da tožnik nima pravice do izplačila invalidske pokojnine in nima pravice do varstvenega dodatka, in hkrati zavrne zahtevek, da ostaneta v veljavi odločba o priznanju pravice do invalidske pokojnine in odločba o priznanju varstvenega dodatka, nasprotuje samemu sebi, zato takšne sodbe ni mogoče preizkusiti.
razdrtje pogodbe – razlog za razvezo pogodbe – koristi iz razdrte pogodbe – trditvena podlaga – odgovornost za razdrtje pogodbe
Ker posledice razdrte pogodbe nastopijo ne glede na morebitno odgovornost ene ali druge pogodbene stranke za razdrtje pogodbe, so v tem okviru nerelevantne navedbe, s katerimi tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča o tem, na čigavi strani je bila krivda za nedelovanje dobavljenih aparatov in zato tudi dokazov v tej smeri sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati.
odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zakonske zamudne obresti – res iudicata
Glede na tožbeni zahtevek in tožbene navedbe ni jasno, ali tožnik uveljavlja odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti ali zakonske zamudne obresti od odškodnine, dosojene v drugem socialnem sporu, v višini zakonskih zamudnih obresti. Ker ni razčiščeno, kaj je predmet spora, tožbe ni mogoče zavreči, ker naj bi bilo o tem že pravnomočno razsojeno.
brezposelnost – izbris iz evidence – denarno nadomestilo
Toženec tožnice ni prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb in ji odvzel pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo zato, ker bi kot brezposelna oseba odklonila ustrezno oziroma primerno zaposlitev, na katero bi jo napotil kot nosilec javne službe, temveč zato, ker kot delavka (toženca) ni podpisala ponujene pogodbe o zaposlitvi, ki ji jo je ponudil kot delodajalec zaradi izvršitve sodbe. Zato je bila tožnica neutemeljeno izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, neutemeljeno pa ji je prenehala tudi pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
URS člen 22, 50. ZDSS-1 člen 58, 63, 72, 72/1, 75. ZUJF 143, 143/2. ZPIZ-1 člen 232.
dokončna odločba – procesne predpostavke – znižanje pokojnine po ZUJF
Tožnik je tožbo vložil zoper obvestilo toženca o znižanju pokojnine po ZUJF, o čemer je toženec kasneje tudi izdal prvostopenjsko odločbo. O pritožbi zoper to odločbo toženec še ni odločil z dokončno odločbo, zato je tožba vložena prezgodaj in se zavrže.
ZZVZZ člen 81, 81/2, 82. ZDSS-1 člen 63, 75. ZPP člen 274, 347, 347/2, 358, 358/6.
bolniški stalež – prekrivanje obdobij
Za obdobje, za katero je bil tožnici že odobren bolniški stalež, najprej s strani osebnega zdravnika, nato pa z odločbo imenovanega zdravnika, ni izkazan pravni interes. Po tem obdobju pa niso izpolnjene procesne predpostavke, ker tožnica ni izpodbijala nove odločbe imenovanega zdravnika. Tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo je zato utemeljen le v obdobju do ponovnega odprtja bolniškega staleža, za nadaljnje obdobje pa se tožba zavrže.
Ker je bila celotna vrednost montaže stopnišč, brez odbitka montaže del, ki jih je izvedla I. d.o.o., v končni situaciji obračunana pomotoma v posledici računovodske napake, je tožeča stranka predložila popravljeno končno situacijo, skladno s katero je zaradi navedenega odbitka montaže del ustrezno znižala tudi tožbeni zahtevek. Glede na navedeno predložena ˝druga različica˝ končne situacije ne predstavlja novega dokaza, glede katerega bi bila tožeča stranka prekludirana.
Z izstavitvijo računa je tožeča stranka toženo pozvala k plačilu in ji s tem tudi nedvoumno in jasno sporočila, da so dela izvršena in da jih je treba prevzeti in pregledati. Ker tožena stranka tega ni storila, sama pa tudi ni zahtevala primopredaje del na drug (zanjo primernejši) način, je bil prevzem opravljen.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – nesklepčen predlog – izvenknjižni prenos pravic uporabe – formalna narava zemljiškoknjižnega postopka
V obravnavani zadevi je predlog že sam po sebi nesklepčen, saj se na podlagi predloženih listin ne more opraviti vpis, kot je predlagan – vknjižba skupne lastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov. Predloženi pogodbi lahko izkažeta zgolj, da je bilo zemljišče v preteklosti predmet pravnih poslov, s katerimi se je prenašala pravica uporabe izvenknjižno.
predhodna odredba – kontradiktornost – nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme – finančno stanje dolžnika – blokada TRR
ZIZ dopušča sodišču, da o ugovoru odloči, ne da bi razpisalo narok in ne da bi dolžniku dalo možnost, da se o odgovoru upnika na ugovor izjavi.
Res je, da blokada transakcijskih računov ne daje celovite slike o finančnem oziroma premoženjskem stanju dolžnika, vendar upniku ni treba prikazati celovite slike dolžnikovega finančnega stanja, da bi s predlogom za izdajo predhodne odredbe uspel. Trditveno in dokazno breme za trditev, da upnikova terjatev kljub blokadi dolžnikovih TRR ni ogrožena, je na dolžniku.
IZVRŠILNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0021521
URS člen 26. OZ člen 6, 6/2. ZIP člen 28, 44, 44/1, 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4, 144, 144/2, 144/3. ZIZ člen 142, 142/3, 168, 168/5, 170, 170/2. ZOR člen 18, 18/3. ZPP člen 161, 161/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. ZZK člen 69. ZZK-1 člen 5, 9, 9/2, 132, 132-1, 138, 142, 142/2, 147, 150, 150/1, 153, 154, 154/2. ZZK/95 člen 5, 5/3, 17, 17/1, 46, 46/1, 69, 69/1, 82, 82/3, 85, 85/3.
odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje njenih organov – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Sodišče prve stopnje, izhajajoč pri tem iz narave sodnikovega dela, ko je to vselej izpostavljeno instančni presoji, pravilno poudarja, da pojma protipravnega ravnanja sodišča ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, ki bi narekovali spremembo ali razveljavitev sprejete odločitve v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Tudi Ustavno sodišče RS se je namreč že izreklo o tem, da odgovornosti države v zvezi s protipravnim ravnanjem njenih organov ni mogoče pojmovati tako široko, da bi že vsaka ugotovljena nepravilnost v postopku izkazovala protipravnost ravnanja in s tem temelj za odškodninski zahtevek po 26. členu URS. Sklicevanje na napake v postopku, dokazni presoji, kot tudi pri uporabi materialnega prava, če niso povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (arbitrarnost, izdaja odločbe izven kakršnega koli z zakonom predvidenega postopka, neuporaba povsem jasne zakonske določbe, neobrazložen odstop od ustaljene sodne prakse), za utemeljitev protipravnosti ravnanja državnega organa v odškodninskem sporu na podlagi že zgoraj citirane ustavne določbe tako ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077777
ZPP člen 195, 196.
sosporniki – navadno sosporništvo –odškodninska odgovornost – zastaranje
Čeprav tožeča stranka uveljavlja odškodnino solidarno od obeh toženih strank, bi bilo teoretično mogoče v primeru, da katera od toženih strank ne bi bila odškodninsko odgovorna, zahtevek zoper njo zavrniti. Ni ovire, da se spor reši na različne načine za posamezne sospornike, če je več oseb iz istega škodnega dogodka odgovornih za isto škodo. Ugovor zastaranja, ki ga je uveljavljala drugotožena stranka, ne vpliva na meritorno rešitev spora zoper prvotoženo stranko.
ZIZ člen 1, 1/1, 36, 239. ZPP člen 116, 120, 120/1, 120/2.
vrnitev v prejšnje stanje v postopku odločanja o predhodni odredbi – prehodna odredba – ugovor – zamuda roka za plačilo sodne takse
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o predhodni odredbi v postopku zavarovanja ni dovoljen.
ZPP člen 136, 142, 142/2, 142/3, 142/4, 143. ZPPreb člen 8.
vročanje – naslov za vročanje – vročanje v zapor – sprememba naslova – postopek ugotavljanja dejanskega bivališča
Na naslovu je bil pritožnikov poštni predalčnik, zaradi česar sodišče prve stopnje ni imelo nobenih razlogov, da bi ugotavljalo, ali se je stranka preselila, saj le-tega med postopkom sodišču ni javila.
STANOVANJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077358
URS člen 155. SZ-1 člen 30, 30/1, 32, 32/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 19.
stroški obratovanja in vzdrževanja večtanovanjske stavbe – ključ delitve – posel izrednega upravljanja – soglasje vseh etažni lastnikov - solastniški delež – sprememba zakonodaje –prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov – stroški priprave dokumentacije – povračilo pravdnih stroškov
Če soglasna odločitev o načinu delitve stroškov ni bila dosežena s sklenitvijo pogodbe o medsebojnih razmerjih, so etažni lastniki pred uveljavitvijo spremembe SZ-1A odgovarjali za stroške upravljanja in za druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži.