stroški postopka – odmera – brezplačna pravna pomoč
Tožniku je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato se nagrada postavljenega odvetnika izplača iz državnega proračuna. Nagrada ob vrednosti predmeta, ki je ni mogoče določiti, znaša 3.500,00 EUR, in se odmeri po 36. členu ZOdvT (ob količniku 1,0 znaša 129 EUR), in ne po 12. členu ZOdvT (ob količniku 1,0 znaša 141 EUR).
Iz izreka izpodbijane sodbe skupaj s sklepom ni razvidno, kakšen tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, saj je le navedlo, da se v presežku tožbeni zahtevek zavrača. Navedeno pomeni, da ima sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj postane pravnomočen le izrek, ne pa tudi obrazložitev, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZSPJS člen 3, 48. ZJU člen 21. ZDR člen 20, 20/2. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del člen 15, 15/1.
premestitev – javni uslužbenci – sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest – sistemizacija delovnih mest
Tožnica meni, da tožena stranka ni pravilno sistemizirala delovnih mest, in sicer da ni pravilno sistemizirala delovnega mesta finančnik, temveč bi morala sistemizirati delovno mesto računovodja. Sprejem in določitev vsebine akta o sistemizaciji delovnih mest je v pristojnosti delodajalca. V konkretnem primeru je bila določitev konkretnih delovnih mest tudi v skladu s prilogo 1. odst. 15. člena Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del. Ministrstvo za javno upravo je s svojim dopisom upravne enote opozorilo, da nimajo računovodstev, da se zato v njih ne izvajajo računovodske naloge, zaradi česar sistemiziranje delovnega mesta računovodja v upravnih enotah ni ustrezno in da je zato ustrezneje sistemizirati delovno mesto finančnik. Glede na vse navedeno je bil akt o sistemizaciji zakonit.
Tožena stranka ni imela sistemiziranega delovnega mesta računovodja in tudi ne delovnega mesta finančnik, zato tožnica ni mogla biti prevedena na nobenega od teh delovnih mest.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – civilna kazen – kumulacija izpolnitvenega in odškodninskega zahtevka
Kumulaciji obeh zahtevkov (izpolnitvenega in odškodninskega – civilno kazen) pritrjujeta teorija in sodna praksa. Stališče, da avtor lahko zahteva plačilo honorarja ali civilne kazni, ne pa obojega, je materialnopravno zmotno.
zavrženje vloge – mediacijski postopek – sodni spor
Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim se je odločalo o pritožbi zoper prvostopni sklep redna pravna sredstva po ZPP niso predvidena. Zato je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo.
Mediacijski postopek in postopek v rednem sodnem sporu sta dva ločena postopka in sodišče izvede postopek mediacije le v primeru, ko obe stranki podata soglasje za izvedbo mediacijskega postopka. Mediacijski postopek je tajen in tako navajanja strank v mediacijskem postopku nikakor ne morejo negativno vplivati na izid rednega postopka, ko sodišče odloča o tožbenem zahtevku, pri čemer pa se redni kontradiktorni postopek v skladu z določili ZPP izvede v primeru, ko postopek mediacije ni uspešen.
denacionalizacija - nezazidano stavbno zemljišče - zavezanec za vrnitev - plačilo odškodnine za nacionalizirano nepremičnino - ocenjevanje vrednosti podržavljene nepremičnine - katastrske kulture ob podržavljenju - materialno procesno vodstvo - določnost in pravičnost zahteve za denacionalizacijo
Pravice na nepremičnini ne opredeljujejo le podatki o nepremičnini, izhajajoči iz zemljiške knjige, temveč tudi obstoječi in veljavni zakoni, in to predvsem povsod tam, kjer je bila v zemljiško knjigo vpisana družbena lastnina.
Za določanje vrednosti zemljišča je bistveno, kot kaj je bilo v času podržavljenja to zemljišče evidentirano v zemljiškem katastru kot uradni evidenci o zemljiščih.
Materialno procesno vodstvo ne more nadomeščati dokaznega bremena stranke.
Določilo drugega odstavka 18. člena ZDen stranke ne razbremenjuje, da vračilo stvari določno in pravočasno zahteva.
Ker ob vložitvi tožbe o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo toženca o znižanju pokojnine po ZUJF še ni bilo odločeno z dokončno odločbo, je tožba zoper prvostopenjsko odločbo vložena prezgodaj, zato jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
ugovor zoper plačilni nalog – dokaz o plačilu takse – oprostitev plačila sodnih taks – ponovni predlog za oprostitev plačila - izjava o premoženjskem stanju – pomanjkljiva vloga
Ugovoru, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, je treba priložiti tudi potrdilo o opravljenem plačilu.
Predlogu za taksno oprostitev je treba predložiti v celoti izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju, ki ji je treba priložiti tudi dokazila o premoženjskem stanju.
Tožniku je v posledici izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, zato mu je tožena stranka za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo dolžna plačati nadomestilo plače s pripadajočimi dodatki, od bruto nadomestila plače odvesti prispevke in davke in mu izplačati ustrezne neto zneske, pri tem pa je treba upoštevati, da je tožnik določeno obdobje prejemal s strani Zavoda za zaposlovanje RS denarno nadomestilo, zato se posamično mesečno neto izplačilo, v navedenem obdobju, zmanjša za mesečne zneske prejetih nadomestil s strani Zavoda za zaposlovanje RS.
ZDR člen 92, 92/2. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 56, 56/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja – delovnopravna kontinuiteta – insolventnost delodajalca
Pri odmeri odpovednega roka in določitvi odpravnine je potrebno upoštevati tudi tožnikovo delovno dobo pri pravnih prednikih tožene stranke. Sporni družbi sta pravna prednika tožene stranke, ki je nastala v zvezi z potrjeno prisilno poravnavo nad prejšnjim delodajalcem, zato gre v konkretnem primeru za delovno pravno kontinuiteto.
KZ-1 člen 49, 178, 178/1, 179, 179/1, 251, 251/3. ZZdrS člen 43, 43/1, 45, 45/1, 45b, 45b/4. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči člen 3, 3/1, 3/1-8.
opustitev zdravstvene pomoči – dežurna zdravnica – dolžnostno ravnanje zdravnika – nujna medicinska pomoč – izvršitveno dejanje – dokončano kaznivo dejanje – malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti – storilec – ponarejanje listin – javna listina – okoliščine za odmero kazni
Izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju opustitve zdravstvene pomoči je v storilčevi opustitvi nujne zdravstvene pomoči ne glede na to, ali je bila posebej zahtevana, za kaznivo dejanje je dovolj, da je bila potrebna. Za obstoj tega kaznivega dejanja ni pomembno, ali je zaradi opustitve zdravstvene pomoči tudi dejansko prišlo do posledice pri bolniku ali drugi osebi zaradi te opustitve.
Kaznivo dejanje opustitve zdravstvene pomoči je dokončano z opustitvijo pomoči v času, ko bi jo storilec moral nuditi. Storilec kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti pa je zdravnik, ki malomarno ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, torej tisti, ki dejansko opravlja zdravniško dejavnost.
ZZZPB člen 6, 16, 70, 70/5. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja evidenc s področja zaposlovanja člen 20, 20/5.
izbris iz evidence brezposelnih – lastnik gospodarske družbe – resnični podatki
Tožnik je solastnik gospodarske družbe, katere dobiček, zmanjšan za plačane prispevke za obvezno socialno zavarovanje, je presegal znesek zajamčenega nadomestila plače. Ker je ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb navedel, da ni solastnik gospodarske družbe, je dal neresnične podatke o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe, zato ga je toženec naknadno utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.
ZDR člen 33, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 170, 171, 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja - naklep
ZDR za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne zahteva, da bi kršitev pogodbenih obveznosti morala imeti hujše posledice, pač pa določa le, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot to določa 2. alineja 1. odstavka 111. člena ZDR.
Za spoštovanje cestno prometnih predpisov je nedvomno odgovoren tudi sopotnik, pri čemer je zagotovo nepravilno in neprimerno, da dve osebi sedita na istem sedežu in tudi nista pripeti z varnostnim pasom, kar sicer tudi predstavlja prometni prekršek. Tožnik je s tem, ko ni bil pripet in je kot voznik-mentor dovolil, da se v sprednjem delu kabine reanimobila, kjer je prostor zgolj za dve osebi, poleg voznika in tožnika samega pelje tudi tretja oseba, ki prav tako ni bila pripeta, zagotovo huje kršil predpise o varnosti in zdravju pri delu. Navedeno kršitev je mogoče storiti zgolj namenoma, saj je tožnik, kot voznik-mentor vedel, da je takšno ravnanje prepovedano, pa je kljub temu dovolil, da so se spredaj vozile tri namesto dovoljenih dveh oseb. Izkazan je naklep, zato je podana kršitev po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neizdajanje računov - dokazno breme
Delavci so dolžni upoštevati zahteve in pisna navodila delodajalca oziroma pooblaščenega delavca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Iz Navodil o poslovanju tožene stranke, Navodil o obvezni izdaji računa in ravnanju z računom izhaja, da se za vsako naročeno storitev v restavraciji ali baru blokira in izda račun, ki se ga izroči gostu. Opustitev izdaje računa za naročeno in opravljeno storitev, opustitev evidentiranja in blokiranja storitev oziroma poslovanje, ki ni registrirano preko blagajne, pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti (12. člen Pravilnika o poslovanju). Tožnica je s tem, ko ni izdala računa stranki, kršila Navodila in Pravilnik ter storila hujšo kršitev delovnih obveznosti, zato je bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
Ustava RS člen 15, 15/2, 15/4, 26, 26/5, 36, 37. ZKP člen 149.a, 355, 355/2, 371, 371/1-8, 371/2.
nezakoniti dokazi – dokazi, pridobljeni v tujini – dokazi, pridobljeni v Republiki Sloveniji – konkretizacija pritožbenih navedb – tajno opazovanje – čezmejno policijsko sodelovanje - dokazni predlogi – zavrnitev dokaznih predlogov – celovita presoja izvedenih dokazov
Pritožnik je spregledal, da človekove pravice in temeljne svoboščine niso absolutne pravice, temveč so omejene s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava (četrti odstavek 15. člena Ustave Republike Slovenije). Drugi odstavek 15. člena Ustave RS tudi določa, da je mogoče z zakonom predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Tudi v Republiki Sloveniji se sme hišna preiskava opraviti brez odločbe sodišča. Peti odstavek 26. člena Ustave RS, ki ga je pritožnik spregledal, določa, da sme uradna oseba pod pogoji, ki jih določa zakon, brez odločbe sodišča stopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje. Tako je v 352. členu Zakona o kazenskem postopku Republike Italije (Codice di procedura penale) predpisano, da sme sodna policija opraviti hišno preiskavo in osebno preiskavo brez odredbe pristojnega pravosodnega organa, ko gre za kaznivo dejanje storjeno in flagranti, torej, ko je storilec zaloten pri izvrševanju kaznivega dejanja, v 352. členu pa je podrobno predpisano postopanje sodne policije v takem primeru, med drugim mora policija zapisnik o preiskavi nemudoma oziroma brez odlašanja, v roku 48 ur, poslati državnemu tožilcu v potrditev. Pri taki hišni preiskavi ima sodna policija tudi pravico zaseči predmete pomembne za kazenski postopek in tak zapisnik mora policija tudi nemudoma oziroma v zgoraj navedenem roku poslati državnemu tožilcu v potrditev. Predpisana je tudi sodna kontrola teh dejanj na podlagi ugovora (pravnega sredstva) zoper zaseg predmetov pri taki hišni preiskavi (richiesta di riesame) o katerem odloča sodišče v sestavi treh profesionalnih sodnikov (124. člen ZKP Republike Italije). Nadalje je v 103. členu Odloka predsednika republike 309/90, ko gre za kazniva dejanja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami (za katerega je v tem predpisu določeno, da je njegov cilj ureditve varstvo človekovega zdravja, torej zavarovanje ljudi), predpisana pristojnost sodne policije, da opravi preiskavo brez odredbe pravosodnega organa, če so zato izpolnjeni pogoji določeni v tem členu.
Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22, 34, 36, 37. ZPIZ-1 člen 177.
vdovska pokojnina – sporazum z BIH – preračun pokojnin
Ker je bila tožnici v Bosni in Hercegovini priznana pravica do vdovske pokojnine pred 7. 10. 1991, se pokojnina ne preračuna, temveč ostane trajno breme bosansko-hercegovskega nosilca pokojninskega zavarovanja, čeprav je bila priznana tudi na podlagi slovenske zavarovalne dobe. Tožbeni zahtevek na priznanje vdovske pokojnine je zato neutemeljen.
neplačilo sodne takse – domneva umika tožbe – začetek stečajnega postopka nad nasprotno stranko – tek procesnih rokov – prekinitev postopka
V primeru, če se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, procesni roki ne prenehajo teči tudi za drugo stranko. Zato dejstvo, da je bil nad toženo stranko v času, ko je sodišče prve stopnje izdalo tožeči stranki plačilni nalog za doplačilo sodne takse, začet stečajni postopek, ne vpliva na dolžnost tožeče stranke, da v danem roku sodno takso plača.
določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači – bruto - neto
V kolikor tožeča stranka v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih neto zneskov. Če pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih bruto zneskov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delodajalca - redna likvidacija - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka – soglasje inšpektorja za delo
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je bilo pri odločitvi o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici zaradi redne likvidacije družbe pomembno le dejstvo, da je pred samo odpovedjo delodajalca pridobil soglasje inšpektorja. Na zakonitost odpovedi ne more vplivati morebitna kasnejša odprava odločbe zaradi postopkovnih kršitev v upravnem postopku. Delodajalec je ob podaji odpovedi predhodno soglasje inšpektorja za delo imel, kar pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot jih določa četrti odstavek 115. člena ZDR.